Številka 5-6/2017

Sovražni govor in svoboda izražanja

Kljub velikemu pomenu, ki ga ima svoboda izražanja v demokratični družbi, je izvrševanje te pravice pod določenimi pogoji dopustno omejiti, med drugim tudi v primerih sovražnega govora. Pri opredelitvi pojma sovražnega govora se avtorica sklicuje na mednarodne akte, ki prepovedujejo vse oblike diskriminacije ter razširjanje, spodbujanje in opravičevanje rasnega, etničnega in verskega sovraštva, ter na prakso ESČP, ki pod pojmom sovražnega govora razume vse oblike izražanja sovraštva in nestrpnosti. Avtorica nato analizira prakso ESČP, ki sovražni govor obravnava bodisi kot zlorabo svobode izražanja ali pa na podlagi načela sorazmernosti išče ustrezno ravnotežje med svobodo izražanja in pravicami drugih. Avtorica je kritična do slovenske pravne ureditve, ki sovražni govor obravnava kot kaznivo dejanje oziroma prekršek zoper javni red in mir, ter do sodne prakse, ki posamezniku, ki je pripadnik skupine, na katero se nanaša sovražni govor, ne priznava zahtevkov po civilnem pravu.

Več...

Zakonska ureditev financiranja javnih regulatornih agencij v luči ustavnih izhodišč

Avtorica v prispevku povzema ustavna načela za urejanje financiranja nalog države in zakonsko ureditev financiranja javnih regulatornih agencij. Na primeru financiranja Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke kot največje regulatorne javne agencije v Sloveniji ugotavlja, ali spoštovanje načela zakonitosti pri predpisovanju javnih dajatev vpliva na učinkovitost in gospodarnost delovanja javnih regulatornih agencij. Pri tem uporabi tri merila: prvič, ali so merila za določitev višine namenskih javnih dajatev določena v zakonu; drugič, ali je obseg dejavnosti JAZMP, ki se financira z javnimi namenskimi dajatvami, določen v zakonu in tretjič, ali je nadzor nad določanjem javnih namenskih dajatev JAZMP določen v zakonu.


Več...

Horizontalno sodelovanje (doktrina Hamburg) kot omejitev uporabe pravil o javnem naročanju ter podeljevanju koncesijskih pogodb z vidika prava EU in nacionalnega prava

Pravo EU ureja dve skupini situacij, ko je sklepanje pogodb med javnimi naročniki, za katerega bi bilo treba sicer praviloma izpeljati ustrezen postopek javnega naročanja, izvzeto iz okvira danih pravil. Poleg in-house razmerij v skladu s strani Sodišča EU izoblikovane doktrine Hamburg je taka situacija tudi horizontalno sodelovanje, ki so ga v letu 2014 v četrtem odstavku 12. člena, 17. členu oziroma 28. členu zajele tudi Direktiva o javnem naročanju, Direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb in Direktiva o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev. Tudi ker so bile te direktive pri »povzemanju« sodne prakse Sodišča EU ob njenemu inkorporiranju v besedilo (le enega) odstavka člena precej jedrnate, je treba njihove določbe razlagati v luči zadevnih odločb Sodišča EU, čemur je namenjen ta članek. Besedilo Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki se nanaša na horizontalno sodelovanje, se nekoliko razlikuje od omenjenih direktiv, zato je treba posebno pozornost nameniti tudi vprašanju skladnosti nacionalnega prava s pravom EU. ZJN-3 to namreč s svojo predmetno dodatno določbo v njenem bistvu zanika, saj z njo določa preverjanje trga – za katerega si tudi sicer ni mogoče predstavljati, kako bi se lahko v praksi izvajalo. V dveh ozirih, in sicer glede oženja kroga sodelujočih subjektov in prek izpuščanja pogoja njihove maksimalne tržne dejavnosti pa glede tega odstopa tudi predlagana ureditev Zakona o podeljevanju koncesij, glede česar bi lahko morebiti ugotovili tudi nasprotovanje ciljem Direktive 2014/23/EU.


Več...

Številka 7-8/2017

Časovnost razlage zakona

V naravi prava je, da je prospektivno. Ključno vprašanje je, kako je mogoče utrjevati predvidljivost zakonov ob odločanju o primerih, ki so nastali v preteklosti. Pred sodnikom so štirje temeljni pristopi (skupaj z ustreznimi preoblikovanji), ki so znani kot subjektivistično-statična, subjektivistično-dinamična, objektivistično-statična in objektivistično-dinamična razlaga.

Več...

Neodvisnost sodnikov z vidika njihovega imenovanja

Avtor predstavlja načine volitev oziroma imenovanja sodnikov in njihov pomen za zagotavljanje neodvisnosti sodnika, ki je ustavna zahteva v Republiki Sloveniji, prav tako pa pomeni pomemben mednarodni pravni standard. Avtor v članku predstavi imenovanje sodnikov s strani zakonodajne in izvršilne veje oblasti, imenovanje sodnikov s strani strank samih, neposredne volitve sodnikov, predvsem v sistemih common law, ter način imenovanja sodnikov prek sodnih svetov, ki naj bi še posebej zagotavljali sodnikovo neodvisnost. Avtor predstavi tudi relevantno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.

Več...

Pravica delavca do zagovora v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Zagovor delavca v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odraz postopkovnih omejitev za delodajalca, ki želi delavcu odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Namen zagovora je, da delavec predstavi svoja stališča, svoj pogled na očitke. Delavcu omogoča, da je slišan, delodajalcu pa posledično omogoča sprejem ustrezne odločitve o prenehanju delovnega razmerja ali o sprejemu drugih delovnopravnih sankcij.
Več...

Evropsko sodišče za človekove pravice in dokazi iz nekazenskih postopkov

Poleg kazenskih se javnopravna odgovornost uveljavlja tudi v kvazikazenskih postopkih. Tudi v teh postopkih imajo pristojni organi pooblastila, podobna tistim iz kazenskega postopka.
Več...

Številka 9-10/2017

Ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma z vidika nekaterih temeljnih pravnih načel

Nova ureditev zakonodajnega referenduma v Sloveniji krepi vlogo in pomen volivcev oziroma njihovo pravico zahtevati referendum. Nova ureditev je primernejša tudi za Državni zbor, saj je manj možnosti, da bo zakon, ki ga je sprejel, zavrnjen.
Več...

Razvoj prava človekovih pravic v Evropski uniji s posebnim poudarkom na sodni praksi Sodišča Evropske unije

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ni predvidela varstva človekovih pravic, kljub temu pa to Sodišča Evropskih skupnosti ni oviralo, da je razlagalo človekove pravice kot splošna načela prava Evropskih skupnosti.
Več...

Financiranje finančne reorganizacije

Članek je namenjen predstavitvi potencialnih virov financiranja dolžnika v finančni reorganizaciji, njihovi kategorizaciji in predstavitvi osnovnih dilem pri posameznih potencialnih virih financiranja. Glede na pomanjkanje take pravne literature v slovenskem jeziku je temeljni namen članka prispevati osnovno pravno literaturo na tem področju, ki bi bila lahko temelj za prepotrebne nadaljnje znanstvene in strokovne razprave.
Več...

Kaj ovira univerzalno uveljavitev Konvencije o otrokovih pravicah

Prispevek predstavlja razvoj mednarodnega prava otrokovih pravic pred sprejemom Konvencije o otrokovih pravicah in po njem.

Več...

Številka 11-12/2017

Neustreznost kazenskopravnega obravnavanja žrtve nasilja v družini

Nasilje v družini je v družbi prisotno že dlje časa in je poseben problem zaradi pozicije med zasebnim prostorom in javno sfero. Najpogosteje so storilci nasilja v družini moški, žrtve z izkušnjo nasilja pa ženske.

Več...

O nastanku in vlogi Shermanovega zakona

V prispevku avtor prikaže razvoj ameriškega konkurenčnega prava in politike. Predvsem skozi prizmo nastanka in interpretativnega razvoja Shermanovega zakona poskuša pokazati na izhodiščne zgodovinske cilje, ki jih je zasledovala prva moderna kodifikacija konkurenčnega prava.
Več...

Zakonski znak zavestno: o poroznosti ločnice med subjektivno platjo biti kaznivega dejanja in krivdo

V prispevku je obravnavano vprašanje pomena zakonskega znaka zavestno oziroma vedoma, ko ga zakonodajalec uporabi v posebnem delu kazenskega zakonika. Ob tem se po začetnem premisleku o morebitni redundantnosti pojma kot rdeča nit razprave kaže vprašanje, ali se zakonski znak zavestno nanaša na objektivno-subjektivni kompleks biti kaznivega dejanja na eni ali celo na krivdo kot grajo storilčevega vedenja na drugi strani.


Več...

Svoboda izražanja in naslavljanje transspolnih oseb

Živimo v času, ko so polemike glede definicije spola posebej aktualne. Pogledi na temo so zelo različni in večplastni.
Več...

Številka 1-2/2018

Mnogoteri dragoceni darovi »sekularnega papeštva«

Ob petindvajsetletnici delovanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije je na Bledu junija 2016 v organizaciji slovenskega ustavnega sodišča potekala znanstvena konferenca, ki so se je udeležili ugledni gostje z drugih evropskih ustavnih sodišč in nekaterih mednarodnih sodišč. Pričujoči zapis povzema poglavitne poudarke in jih umešča v širše teoretično obzorje razprav o ustavnem sodstvu.
Več...

Pojem umetnosti v nemški ustavnopravni doktrini

Prispevek obravnava vprašanje razmejitve umetniških del od ne-umetnosti v primerih sodnega reševanja kolizije med svobodo umetniškega ustvarjanja ter drugimi ustavno varovanimi pravicami in interesi. To vprašanje je zlasti pomembno za nadaljnji korak sodne presoje, tj. tehtanje in pravno vrednotenje okoliščin posameznega primera, pri katerem je treba upoštevati specifičnosti umetnostne zvrsti ali umetniške izrazne oblike, ki ji presojano delo pripada.
Več...

Vpliv grožnje na oblikovanje in izjavo pogodbene volje ter pravne posledice

V prispevku avtorica obravnava razliko med pogodbo, ki je bila sklenjena pod vplivom nedopustne grožnje, in pogodbo, ki zaradi nedopustne grožnje sploh ni bila sklenjena.
Več...

Številka 5-6/2018

Izdaja delnic imetnikom mešanih obveznic za stvarne vložke pri pogojnem povečanju osnovnega kapitala

Zagotovitev delnic imetnikom zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo je eden od zakonsko dopustnih namenov pogojnega povečanja osnovnega kapitala. 
Več...

Financiranje stroškov arbitraže s strani tretjih oseb

Financiranje stroškov arbitraže (TPF) s strani tretjih oseb je danes ena najaktualnejših tem v mednarodni arbitraži.
Več...

Prisedniški ali skabinski sistem sodnega odločanja (nem. Schöffengerichte) kot oblika udeležbe državljanov pri sojenju

Avtor v članku obravnava udeležbo laikov pri sojenju v obliki prisedniškega sodišča oziroma skabinskega sistema odločanja (tudi t. i. model kolaborativnega laičnega sodišča). 
Več...

Kazenskopravno varstvo moralnih avtorskih pravic

Predmet članka je kazenskopravno varstvo moralnih avtorskih pravic, določeno v 147. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) pod naslovom »Kršitev moralnih avtorskih pravic«. 
Več...

Številka 7-8/2018

Ustavnosodna presoja avtonomnosti parlamenta

Avtonomnost parlamenta je posledica zagotavljanja delovanja sistema zavor in ravnovesij ter izhaja iz načela delitve oblasti. Ustavno sodišče Republike Slovenije pri presoji avtonomnosti parlamenta izhaja iz ustavnega načela o delitvi oblasti in presoja tudi razmerje med avtonomnostjo prvega in drugega doma parlamenta. 
Več...

Odprava ustavne diskriminacije na predsedniških volitvah v Bosni in Hercegovini

Bosansko-hercegovska ustava določa, da so lahko člani tričlanskega Predsedstva BiH zgolj bosansko-hercegovski državljani, ki so pripadniki enega od treh konstitutivnih narodov v BiH – Bošnjaki, Hrvati in Srbi. Preostale državljane BiH, ki niso pripadniki enega od treh konstitutivnih narodov, oziroma ustavno kategorijo »drugi« pa negativno diskriminira, saj ji ne omogoča članstva v Predsedstvu BiH. 
Več...

Lokacijska preveritev med diskrecijo in pravno vezanim odločanjem

Članek obravnava bistvena procesno- in materialnopravna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z novim pravnim institutom lokacijske preveritve, ki ga je uvedel novi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). 
Več...


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo