Avtor obravnava raziskovalno vprašanje, in sicer ali uresničevanje sodb ESČP v Sloveniji ne sme biti omejeno zgolj na konkretno (inter partes) izvrševanje dokončnih sodb ESČP, s katerimi je bila država obsojena, in ki poteka pod nadzorom Odbora ministrov, temveč mora pomeniti prek načela res interpre- tata širši zavezujoči pravni pristop, ki je namenjen zagotovitvi spoštovanja člo- vekovih pravic tudi posameznikom v drugih podobnih primerih v postopkih pred slovenskimi organi. Avtor ugotavlja, da je obveznost upoštevanja razlage človekovih pravic iz EKČP, ki jo poda skozi svojo celotno sodno prakso ESČP, v Sloveniji za vse državne organe pravno zavezujoča. Ta obveznost pa je ute- meljena tako na določbah EKČP in sodni praksi ESČP kot tudi na določbah Ustave Republike Slovenije in ustavnosodni praksi Ustavnega sodišča.

Ključne besede: res interpretata, uresničevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, sodna veja oblasti, Ustava Republike Slovenije, exceptio ille- galis, ustavno načelo največjega varstva človekovih pravic, EKČP.

Ustava RS vzpostavlja ustavne temelje za obvezno drugo raven lokalne samo- uprave v Sloveniji že od ustavnih sprememb leta 2006. Kljub temu še vedno čakamo, da to raven zakonodajalec uresniči z zakonom. Zakonodajalčeva dolgoletna opustitev izvršitve ustavne obveznosti, ki zahteva sprejem zakona o ustanovitvi pokrajin, pomeni kršitev 143. člena Ustave, ustavne pravice do lo- kalne samouprave iz 9. člena, načela pravne države iz 2. člena in načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave. Kot je bilo ugotovljeno v prispevku, teh kršitev Ustavno sodišče ne bo moglo niti ugotavljati niti sankcionirati zaradi narave ustavne obveznosti ustanovitve druge ravni lokalne samouprave in načela delitve oblasti, ki ga mora upoštevati pri svojem ustavnosodnem odločanju. Stanje, ko je v Ustavi zapisano, da obstajajo pokrajine, teh pa v resnici ni – ker v zakonodajnem telesu ni mogoče doseči političnega konsenza o ustanovitvenem zakonu – je za pravno državo nevzdržno. V strokovni javnosti pogosto zasledimo razprave o tem, kaj bi bilo treba spremeniti v Ustavi, pri pokrajinah pa je problem drugačen. Kljub že doseženi spremembi Ustave, ki je bila politično in strokovno v veliki večini podprta, pa ta ni zakonsko operacionalizirana, zaradi česar so v slabšem položaju vsi prebivalci Slovenije. Zakonodajalec naj se čim prej aktivira in sprejme zakon o ustanovitvi pokrajin v skladu z zahtevami Ustave in s temeljnimi načeli lokalne samouprave, tako kot izhajajo iz Evropske listine lokalne samouprave.

Ključne besede: druga raven lokalne samouprave, pokrajine, 143. člen Ustave, pravica do lokalne samouprave, načelo pravne države, ustavnopravna obveznost, Ustavno sodišče, zakonodajalec.