Avtor obravnava raziskovalno vprašanje, in sicer ali uresničevanje sodb ESČP v Sloveniji ne sme biti omejeno zgolj na konkretno (inter partes) izvrševanje dokončnih sodb ESČP, s katerimi je bila država obsojena, in ki poteka pod nadzorom Odbora ministrov, temveč mora pomeniti prek načela res interpre- tata širši zavezujoči pravni pristop, ki je namenjen zagotovitvi spoštovanja člo- vekovih pravic tudi posameznikom v drugih podobnih primerih v postopkih pred slovenskimi organi. Avtor ugotavlja, da je obveznost upoštevanja razlage človekovih pravic iz EKČP, ki jo poda skozi svojo celotno sodno prakso ESČP, v Sloveniji za vse državne organe pravno zavezujoča. Ta obveznost pa je ute- meljena tako na določbah EKČP in sodni praksi ESČP kot tudi na določbah Ustave Republike Slovenije in ustavnosodni praksi Ustavnega sodišča.

Ključne besede: res interpretata, uresničevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, sodna veja oblasti, Ustava Republike Slovenije, exceptio ille- galis, ustavno načelo največjega varstva človekovih pravic, EKČP.

Članek obravnava sodobne izzive mednarodnega vesoljskega prava, ki so po- sledica povečanega obsega vesoljskih aktivnosti, ohlapne formulacije členov mednarodnih pogodb o vesolju, naraščajoče kompleksnosti pravnih poslov v zvezi z vesoljskimi dejavnostmi in vsesplošnega tehnološkega napredka. Čeda- lje opaznejše so težnje po komercializaciji vesolja (na primer satelitska naviga- cija, satelitska telekomunikacija, komercialni poleti v vesolje, rudarjenje na ne- besnih telesih, vesoljski turizem). V povezavi z rudarjenjem se pokaže nujnost pravnega urejanja vprašanja dopustnosti rudarjenja in prisvajanja vesoljskih naravnih virov, v povezavi s statusom rudnin, izkopanih na nebesnih telesih, in lastništvom ter nadzorom nad stalnimi postajami na nebesnih telesih, ki bi te komercialne aktivnosti omogočale. Članek ponuja tudi mednarodnoprav- no oceno pravnih poslov, ki se po javnosti dostopnih podatkih sklepajo med nekaterimi državami glede prenosa lastninske pravice nad vesoljskimi objekti, ki so že v vesolju ter obravnava pravne dileme glede vojaške uporabe vesolja, problematike hierarhije odnosov med astronavti ter nedoločnosti pravnega standarda škodljivega onesnaženja vesolja v kontekstu mednarodnopravne prepovedi onesnaževanja okolja. Opredeli se tudi do osnutka prvega sloven- skega Zakona o nadzoru vesoljskih dejavnosti.

Ključne besede: mednarodno vesoljsko pravo, vesolje, rudarjenje v vesolju, komercializacija vesolja, vesoljski objekt, lastnina v vesolju, odškodninska od- govornost v vesolju, vojaška uporaba vesolja, astronavti, onesnaževanje veso- lja, Zakon o nadzoru vesoljskih dejavnosti.

Razprava ponuja novo razumevanje vladavine prava, s katerim avtor nadgra- juje svoje prejšnje poglede in kritizira nekatere alternativne poglede. Osredinja se na cilj vladavine prava, ki je izogibanje samovoljnosti oblasti, in na njeno razmerje do bistvenih dejavnosti, ki jih mora oblast izvrševati. Vladavina pra- va zahteva, da oblastna dejanja izkazujejo namen varovanja in spodbujanja interesov vladanih. Kot taka je skoraj nujni pogoj za to, da je pravo sposobno uresničiti druge moralne zahteve, ter olajšuje usklajevanje in sodelovanje zno- traj pravnega sistema in na mednarodni ravni.

Ključne besede: vladavina prava, vrlina prava, samovoljnost oblasti, diskreci- ja, oblast kot skrbnik.

Le redkokatera panoga razpolaga, proizvede in analizira tako količino vsebin- sko raznovrstnih podatkov kot pravo. V zadnjem desetletju smo priča pospeše- ni digitalizaciji različnih pravnih virov. Digitalizacija ni le omogočila in skraj- šala dostopnega časa do pravno pomembnih informacij, temveč je razširila tudi krog njenih uporabnikov. Omogočila je pospešen razvoj interdisciplinarne panoge, imenovane pravna analitika. Pravna analitika je znanstvena veda, ki proučuje značilnosti v podatkih, povezave med podatki in njihove vzorce v raz- ličnih pravnih virih. Ukvarja se s specifično naravo podatkov v pravu in pro- učuje metode njihove analize. Pravna analitika je tesno povezana s področjem računalništva in informatike na eni strani ter teorijo pravne argumentacije na drugi. Opisano podatkovno modeliranje, kjer s pomočjo računalniške analize povezav v množici pravnih podatkov odkrivamo zakonitosti z namenom reši- tve v sistemu neznanih primerov, imenujemo strojno učenje. Namen različnih metod računalniško podprte podatkovne analize je pridobivanje strukturira- nih informacij, potrebnih bodisi za nadaljnjo uporabo bodisi za končno rešitev posameznega pravnega problema. Cilj obdelave podatkov je lahko vsebinska rešitev pravnega problema (na primer napovedovanje izida sodnega postopka), lahko pa tudi poenostavitev različnih pravnih postopkov (na primer pridobitev elektronskega zemljiškoknjižnega izpiska na portalu e-Sodstvo). Kljub temu vsaka obdelava podatkov še ne pomeni strojnega učenja.

Ključne besede: pravna analitika, podatkovna analiza, strojno učenje, modeli strojnega učenja, pravo.

Sveti Koran je natančno in kategorično določil pravice muslimanske ženske in ne pušča prostora za špekulacije ali napačne interpretacije. Za muslimana, ki sledi svoji veri, Koran in omenjeni izreki (hadith) določajo model, ki ga je Bog izbral za ljudi, in to se ne spreminja. Resnica je torej daleč od vse te propagande proti muslimanom. Islam je tisto, kar pravi Koran, da je. Sveti Koran je bil ra- zodet preroku Mohamedu v času, ko je arabski svet zašel in je bila nemorala zelo razširjena med arabskimi narodi. Ko ženskam niso priznavali pravic in so novorojence ženskega spola žive pokopavali, je Mohamed prišel s kodeksom, ki je žensko emancipiral kot še nikoli, njen status pa je povzdignil tako visoko, da leži raj pred njenimi nogami. Sveti Koran in izreki plemenitega preroka so dali ženskam nešteto pravic, ki zagotavljajo zaščito njihovega družinskega in javnega življenja.

Ključne besede: Koran, Mohamed, ženske, ženska, pravice, Prerokovi izreki.

Čeprav slovenska normativna ureditev upravnih pogodb ne pozna, se je ta in- stitut pojavil tudi pri nas, sprva v teoretičnih razpravah, nato pa še v sodni pra- ksi, ki se pri identifikaciji upravnih pogodb opira na pravno teorijo, ta pa iz- haja iz francoske ureditve upravnih pogodb. V slovenskem pravnem redu tako obstajajo številne pogodbe, pri katerih lahko prepoznamo elemente upravnih pogodb, vendar se zaradi odsotnosti posebne javnopravne regulacije takih po- godb ali njihove pomanjkljive regulacije zanje uporabljajo pravila obligacijske- ga prava. Ta pravila pa niso prilagojena posebnostim takih pogodbenih razme- rij, saj ne upoštevajo dejstva, da pri upravnih pogodbah javnopravni subjekt ne nastopa le kot pogodbena stranka, temveč predvsem kot oblast. Avtorica zato zagovarja stališče, da bi morali tudi pri nas institut upravnih pogodb urediti na normativni ravni.

Ključne besede: pogodbe uprave, upravne pogodbe, razlikovanje med upravnimi pogodbami in drugimi pogodbami uprave, poseben javnopravni režim, nadomeščanje upravnih aktov z upravno pogodbo.

Preplet učenih pravnih tradicij rimskega in kanonskega prava v srednjeveški Evropi se označuje kot oboje pravo (ius utrumque). Srednjeveško kanonsko pravo je bilo univerzalno pravo, zraslo iz cerkvenopravnih in rimskopravnih virov, ki je bilo v svojem bistvu delo sholastične cerkvenopravne znanosti (ka- nonistike) in papeške zakonodaje. Prispevek oriše tristoletno nastajanje in vsebino zbirk kanonskega prava v klasični dobi kanonistike med 12. in 14. stoletjem. Obdobje zaznamuje zasebna zbirka, znana kot Gracijanov Dekret (1140), najobsežnejša srednjeveška uradna kodifikacija Liber Extra (1234) ter njeni dodatki Liber Sextus (1298), Klementine (1317) in Ekstravagance. Po- slanstvo papeške zakonodaje je bilo nadgradnja rimskega prava v luči evan- gelijskih zapovedi in teološkega nauka. Srednjeveška pravotvorna dejavnost rimske Cerkve, ki je spominjala na vlogo rimskega pretorja, je bistveno pripo- mogla k recepciji rimskopravnega izročila v družbi, prepojeni z vrednotami krščanske morale.

Ključne besede: kanonsko pravo, rimsko pravo, recepcija rimskega prava, Katoliška cerkev, kodifikacija, Zakonik cerkvenega prava, krščanstvo, srednji vek.

V prispevku so podana razmišljanja o nadaljnjih spremembah upravnega spo- ra zoper odločbe o posegu v okolje, ki so potrebne za zagotovitev skladnosti sodnega varstva z zahtevami Aarhuške konvencije. Iz prakse Obora in Sodišča EU izhaja, da je potrebna nadaljnja preobrazba razumevanja pravnega interesa posameznikov in nevladnih organizacij. Pri urejanju sodnega varstva zoper vse upravne odločbe slovenskega prava, ki (skupaj ali posamično) pomenijo soglasje EIA in druge odločitve iz 6. člena Konvencije dokaznega bremena o tem, da je kršitev postopkovnih določb vplivala na odločbo, ne sme nositi to- žnik. V teh postopkih pa je treba, kolikor še ni tako, vsaj za nevladne organi- zacije, opustiti tudi zahtevo predhodnega sodelovanja in omejenosti njihovega tožbenega upravičenja na navedbe in dokazila, podane že med upravnim po- stopkom. Ker pa opustitev prekluzije ruši vzpostavljeno ravnovesje procesnih institutov, avtorica poda tudi nekaj predlogov možnih sprememb, ki bi teh- tnico nagnile k večji učinkovitosti. Avtorica obravnava učinkovitost postopka pravnega varstva in opozarja, da bi bilo treba osebam, ki spadajo v kategori- jo članov zadevne javnosti (po kateremkoli od področnih predpisov), sodno varstvo zagotoviti zoper vse odločbe, ki skupaj tvorijo odločitev o posegu, in ugotavlja nekatere neskladnosti sodnega varstva glede odločitev predhodne presoje. Članek se sklene s premislekom o nujni uzakonitvi možnosti, da bi se z namenom odprave kršitve prava EU izjemoma naknadno izvedla opuščena (predhodna) presoja vplivov na okolje, s čimer bi se omogočila odprava kršitve prava EU.

Ključne besede: Aarhuška konvencija, upravni spor, odločba o posegu v okolje, prekluzija, zadevna javnost, okoljsko relevantno odločanje.

V prispevku avtorica obravnava oblike dela (pojem zaposlovanja uporablja tako za delovnopravne pogodbe kot tudi za civilnopravne pogodbe) v kmeti- jski dejavnosti. Ugotavlja, da je kmetijsko gospodarstvo, ki je organizirano kot pravna oseba, pretežna pravnoorganizacijska oblika zaposlovanja v kmetijski dejavnosti. Avtorica na kratko prikaže pravno ureditev zaposlovanja delavcev v kmetijstvu. Poleg delovnopravnih pogodb v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) so v kmetijski dejavnosti možne legalne oblike dela tudi na podlagi civilnopravnih pogodb predvsem v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (OZ). Novo obliko civilnopravne pogodbe pa je določil Zakon o kmetijstvu (ZKme-1). Gre za pogodbo o začasnem ali občasnem delu, ki jo avtorica kritično oceni z vidika njene pravne ureditve kot civilnopravne pogodbe in njene potrebnosti.

Ključne besede: kmetijsko gospodarstvo organizirano kot pravna oseba, oblike zaposlovanja, pogodba o začasnem ali občasnem delu.

Avtorja prikažeta temeljne argumente in doktrinarni prispevek novih meril samoogrožanja in zavržnih motivov na presojo krivde pri (naj)zavržnejših ob- našanjih v cestnem prometu, ki jih je v svoji pravnomočni odločbi ustvarilo nemško Zvezno vrhovno sodišče (BGH). Na podlagi teh meril je potrebna ar- gumentacija krivde v eventualni naklep (dolus eventualis): v obnašanju samo- ogrožanja in prevzemanja tveganja prometne nesreče zase se odraža storilčevo sprijaznjenje, vzetje v račun prometne nesreče in smrti drugih udeležencev v prometu kot posledice njegovega ravnanja. Zavržni motivi, ki je zlasti zmaga na protipredpisno organizirani cestni dirki, pa so drugi pol zavržnosti, na pod- lagi katerih sklepamo, da je storilec ravnal z eventualnim naklepom do smrti. Avtorja v prispevku prikažeta tudi teoretske poglede na izpolnitev zakonskih znakov umora v eventualnem naklepu, ki je tako v Nemčiji kot tudi v Sloveni- ji možen. Dotakneva se tudi težnje proti konstruiranju instituta malomarno- stnega sostorilstva na primerih večosebnega sodelovanja pri protipredpisno organiziranih cestnih dirkah, ki vodijo v poškodbeno posledico pravnih do- brin. Narediva tudi kratki primerjalnopravni ekskurz v nemško glavno cestno- prometno kazensko zakonodajo in opozoriva na potencialne pomanjkljivosti slovenske ureditve tega prava.

Ključne besede: kazensko materialno pravo, krivda, eventualni naklep, umor, primerjalnopravna analiza, cestni promet, protipredpisno organizirane cestne dirke.