Globalni izzivi, kot je bila v zadnjih treh letih epidemija koronavirusne bolezni,
zahtevajo vzpostavitev pravičnih modelov publiciranja znanstvenih spoznanj,
ki bi med drugim omogočili takojšnjo dostopnost rezultatov raziskav. Združenje
evropskih raziskovalnih knjižnic LIBER je zato konec leta 2020 objavilo
pobudo za umik časovnega zamika (embarga) pri objavah znanstvenih del
v spletnih repozitorijih (tako imenovana objava v zelenem odprtem dostopu
ali samoarhiviranje), imenovano tudi pravica do sekundarnega publiciranja.
Hkrati je oblikovalo modelno zakonodajno ureditev in jo predlagalo v sprejem
državam članicam EU, da bi te opolnomočile avtorje in druge imetnike materialnih
avtorskih pravic na znanstvenih delih v razmerju do oligopola najuglednejših
mednarodnih znanstvenih založnikov. Nemški zakonodajalec je kot
prvi v EU leta 2013 uvedel novo avtorskopravno upravičenje do sekundarnega
publiciranja, okrnjena različica te pravice pa je bila sprejeta v Španiji že leta
2011. Slovenija več kot sedem let napoveduje sprejem normativnega okvira, ki
bi pospešil in olajšal prehod na odprti dostop do znanstvenih objav. Leta 2021
je bil sprejet novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti
(ZZrID), ki vsebuje tudi normativno podporo zelenemu odprtemu dostopu.
Primerjalnopravna analiza ureditev pravice do sekundarnega publiciranja v
šestih državah članicah EU je pokazala, da uveljavljana rešitev v ZZrID bistveno
ne odstopa od drugih, glede predloga LIBER o umiku embarga pa ne
določa ničesar.
Ključne besede: odprta znanost, avtorska pravica, znanstveno založništvo,
pravica do sekundarnega publiciranja, samoarhiviranje, zeleni odprti dostop.