Vse pravice, ki v slovenskem pravnem redu pripadajo bolnikom s celiakijo, so omejene izključno na otroke do 18.
oziroma v primeru šolanja do 26. leta starosti. Tako stanje, v katerem odrasli
bolniki s celiakijo zaradi svoje bolezni
s strani države ali zavarovalne skupnosti
ne uživajo nikakršne
pomoči, pomeni kršitev njihove
pravice do zdravstvenega varstva. Z namenom ureditve tega področja, članek prek
presoje primerjalnopravnih ureditev, ki so v grobem razdeljene v štiri skupine:
1. dodatek k socialni pomoči,
2. pavšalne dajatve,
3. dajatve v naravi in 4. davčne olajšave,
obravnava vprašanje, katera od ureditev bi bila najprimernejša za slovenski pravni red. Čeprav se na teoretični ravni kot zelo
privlačna nakazuje opcija pavšalnih dajatev, avtorica meni, da je zaradi
nemožnosti umestitve takih dajatev v katerokoli od področij prava socialne
varnosti najprimernejša možnost
zagotavljanje pravic v obliki davčnih
olajšav.
Ključne besede: celiakija,
pravice bolnikov, zdravstveno varstvo, obvezno zdravstveno zavarovanje,
socialne pomoči, davčne olajšave, pravo socialne varnosti, Slovenija.