Slovenska Ustava ureja individualne in kolektivne manjšinske pravice avtohtonih italijanske in madžarske narodne manjšine ter položaj v Sloveniji
živečih Romov. Zato je bila kritizirana, ker ne določa
manjšinskega varstva za slovenske državljane, ki pripadajo narodom in narodnostim iz nekdanjih jugoslovanskih republik, s čimer so mišljene »nove manjšine«. Poleg tega avstrijski
organi vztrajno pozivajo
Slovenijo k podelitvi manjšinskih pravic v Ustavi posameznikom, ki pripadajo nemško
govoreči etnični skupini
v Sloveniji. V luči
kritičnih pripomb, ki jih je sprejel Svetovalni odbor po Okvirni konvenciji za
varstvo narodnih manjšin
v svojem Petem mnenju za Slovenijo, članek
prikaže varstvo narodnih manjšin v mednarodnem pravu. Avtorica
ugotavlja, da je veljavna ureditev narodnih
manjšin v Ustavi
v skladu z mednarodnopravnimi
zahtevami glede manjšinskega varstva. Še več, Svetovalni odbor po Okvirni
konvenciji za varstvo narodnih manjšin
je s pozivom Sloveniji, naj prouči po- delitev nemško govoreči etnični skupini in novim manjšinam dostop do ustav-
no varovanih manjšinskih pravic, ravnal ultra vires. Ne glede na to so zahteve
novih manjšin po ustavnem manjšinskem varstvu legitimne. V pristojnosti
Državnega zbora je, da prouči te zahteve.
Ključne besede: individualne in kolektivne manjšinske pravice, Ustava, narodne manjšine in mednarodno pravo, regionalne in posebne pogodbe
o varstvu narodnih manjšin,
pristojnost nadzornih teles
za narodne manjšine
in notranje pravo držav
pogodbenic.