Pred kratkim je v 95. letu umrl profesor dr. Janez Šmidovnik. Vse do konca je bil dejaven, tudi na pravniškem področju. V svojem dolgem življenju se je uveljavil kot velik in priznan pravni strokovnjak. Večino časa svojega službovanja je bil zaposlen v državni upravi, skoraj ves čas v Službi vlade za zakonodaje. Bil pa je tudi profesor javne uprave na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. Pri strokovnem in znanstvenem delu se je posvečal predvsem proučevanju vprašanj uprave, javne uprave, javnih služb in lokalne samouprave. Na teh področjih se je uveljavil kot eden vodilnih ali vodilni strokovnjak, kar velja zlasti za področje lokalne samouprave. Zmeraj se je angažirano in kritično odzival na družbeno dogajanje, s članki in drugimi polemičnimi zapisi, v katerih je vselej ostro, natančno in ironično analiziral družbeno dogajanje, zlasti politično. Kot pravni strokovnjak in kot človek je za seboj pustil veliko vrzel.

Avtor predstavlja življenje in delo preminulega prof. dr. Janeza Šinkovca (1928–2016), ki je bil eden od najuglednejših in najplodovitejših pravnikov v novejši slovenski pravni zgodovini. Dr. Šinkovec je vse od diplome delal v pravosodju kot sodnik na okrajnem in okrožnem sodišču v Radovljici, Ljubljani, Novi Gorici, na Vrhovnem sodišču Slovenije ter nazadnje na Ustavnem sodišču. Bil je večletni predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije ter tudi Zveze društev pravnikov Jugoslavije, vse do osamosvojitve Republike Slovenije. Njegova bibliografija šteje 331 enot, objavljal je predvsem s področja delovnega, civilnega, gospodarskega, ustavnega prava, prava varstva okolja, prava človekovih pravic, prava Evropske unije itd. Aktiven je bil tako doma kot tudi v tujini.

Simpozij za pravno in socialno filozofijo v organizaciji Društva za pravno in socialno filozofijo ter Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je namenjen predstavitvi najnovejših dognanj in del v nastajanju s področij teorije, sociologije in filozofije prava. V članku je podan kratek povzetek ter komentar prispevkov udeležencev letošnjega simpozija. Ti so se v svojih predstavitvah dotaknili nekaterih temeljnih konceptov pravnega reda ter pri tem odprli tudi številna aktualna pravna in širša družbenopolitična vprašanja. Na simpoziju se je vnovič pokazal pomen teh pravnih ved za razumevanje pravnega sistema in za iskanje odgovorov na različne izzive, s katerimi se družba danes sooča.

Prispevek je poročilo z občnega zbora društva Klub alumni Pravne fakultete v Ljubljani, ki združuje diplomante Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. 

Prispevek je poročilo z volilne skupščine Društva za športno pravo, na kateri so izvolili novo vodstvo in poročali o aktivnostih zadnjega štiriletnega obdo- bja. Stari/novi predsednik je Boštjan Koritnik, v nadzorni odbor so bili izvo- ljeni dr. Vesna Bergant Rakočević, Irena Ilešič Čujovič in dr. Tone Jagodic, v disciplinsko komisijo Igor Angelovski, Simona Volaj Rakušček in dr. Saša Za- gorc, v izvršni odbor pa Boštjan Koritnik kot predsednik, dr. Jernej Podlipnik in Rožle Prezelj kot člana ter Eva Mustar kot novi tajnik in Anita Husak kot stari/novi blagajnik društva.

Ključne besede: društvo, športno pravo, volitve, šport in pravo, Zveza društev pravnikov Slovenije.

Avtorji predstavljajo svojo izkušnjo z Regionalnega moot court tekmovanja iz poznavanja Evropske konvencije o človekovih pravicah, na katerem so letos dosegli prvo mesto. Pri tem poudarijo pomembnejša pravna vprašanja, vezana na mednarodno okoljsko problematiko. Tekmovalci za konec delijo tudi svoje vtise ob pripravi na tekmovanje v izrednih razmerah zaradi bolezni covid-19.

Ključne besede: prvo mesto, moot court, EKČP, mednarodno okoljsko pravo, covid-19.

Na skupščini Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije (ZDGPS) so za novo predsednico izvolili dr. Etelko Korpič-Horvat. Pri vodenju zveze ji bodo pomagali trije podpredsedniki (dosedanja predsednica dr. Darja Senčur Peček ter Branka Neffat in Franci Gerbec) ter že dosedanja tajnik Maja Habjanič in blagajnik Boštjan Koritnik.

Ključne besede: pravo, društva, zveza društev, volilna skupščina, Slovenija.

Ekipa pravne fakultete v Ljubljani se je tudi v 2021 udeležila prestižnega med- narodnega tekmovanja na področju poznavanja prava Evropske unije (Europe- an Law Moot Court). Tekmovanje, ki poteka v angleškem in francoskem jeziku, je bilo zaradi ukrepov za preprečitev pandemije organizirano prek platforme Zoom. Obravnavalo je kompleksno problematiko konkurenčnega prava glede proizvodnje cepiv proti virusu, ki je v EU in po svetu povzročil pandemijo, ter se v drugem delu dotaknilo tudi nekaterih perečih vprašanj azilnega prava. Teme, ki jih je primer odpiral, niso bile zanimive le za študente prava, temveč so širšega družbenega pomena. Ekipa Pravne fakultete se je na tekmovanju odlično odrezala in v kategoriji generalnega pravobranilca dosegla 3. do 4. me- sto, v kategoriji strank pa 5. do 8. mesto.

Ključne besede: ELMC, pravo Evropske unije, konkurenčno pravo, azilno pra- vo, mednarodno tekmovanje, študenti.

Zasl. prof. dr. Ljubo Bavcon (1924–2021) je močno zaznamoval naš čas kot univerzitetni učitelj, doma in v tujini priznan raziskovalec, angažiran javni in- telektualec, ki se je samostojno in izvirno odzival na svoj čas in razmere v njem. Odšel je človek, ki se je vselej zavzemal za spoštovanje človekovih pravic, vnesel pojem in pomen teh pravic v slovenski pravni in širši družbeni prostor ter bi- stveno pripomogel k njegovemu uveljavljanju. Bil je odločen nasprotnik smrtne kazni in se je o tem javno izjavil že pred 50 leti. Nedvomno je pretežno njegova zasluga, da v Sloveniji po letu 1957 ni bila izvršena nobena smrtna obsodba.

Ključne besede: nekrolog, Ljubo Bavcon, kazensko pravo, kriminologija, smrtna kazen.

Ekipa Pravne fakultete Univerze v Ljubljani se je v tudi študijskem letu 2020/2021 udeležila frankofonskega tekmovanja s področja poznavanja prava človekovih pravic, kot jih zagotavlja Evropska konvenciji o varstvu človekovih pravic, Concours Européen des Droits de l’Homme René Cassin. Osrednja tema letošnjega tekmovalnega primera, ki je temeljil na resničnih dogodkih, so bile otrokove pravice. Hkrati je primer odpiral tudi druge zanimive teme s podro- čja Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, med katerimi je treba poudariti vprašanje časovne veljavnosti EKČP in vprašanje narave zastaralnih rokov v kazenskem pravu. Na tekmovanju, ki poteka izključno v francoskem jeziku, je ekipa Pravne fakultete v vlogi zastopnika pritožnika v konkurenci več kot 80 (pretežno francoskih) ekip osvojila 14. mesto.

Ključne besede: Concours Européen des Droits de l’Homme René Cassin, pravo človekovih pravic, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, pravice otrok, časovna veljavnost EKČP, zastaralni roki, tekmovanje.

Le redki so pravniki, katerih slava prebije zaprte pravniške kroge in jih spreme- ni v ikone, ki v družbi uživajo domala zvezdniški status. Ruth Bader Ginsburg je bila ena od teh izjem. Profesorica, odvetnica in sodnica je pomemben del svoje kariere posvetila opozarjanju na umetno ustvarjene ideološke in spolne delitve in tako pripomogla k pravičnejši pravni ureditvi in družbi. Avtorici orišeta njeno življenjsko in poklicno pot, ki jo je prehodila kot profesorica in odvetnica, pozneje pa sodnica zveznega pritožbenega sodišča in Vrhovnega sodišča ZDA.

Ključne besede: Ruth Bader Ginsburg, Vrhovno sodišče ZDA, načelo enakosti, spolna diskriminacija.

Upokojeni vrhovni sodnik svetnik Anton Gašper Frantar (1948–2021) je bil vodja civilnega oddelka Vrhovnega sodišča Republike Slovenije od oktobra 2003 do upokojitve ob izteku leta 2018, predsednik Državne volilne komi- sije v letih od 1996 do 2019, dolgoletni glavni urednik najstarejše slovenske pravne revije Pravnik, član uredniškega odbora revije Pravna praksa, nekdanji podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in človek, katerega poklicno delo- vanje sta osmišljali pravičnost in sodniška etika. Je avtor številnih vrhunskih strokovnih stvaritev s področja civilnega prava, soavtor komentarjev Zakona o denacionalizaciji in Zakona o zemljiški knjigi, pomembno je pripomogel k nastajanju slovenske zakonodaje na področju civilnega prava in predaval ne le na strokovnih posvetih in seminarjih, temveč tudi kot gostujoči predavatelj na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter na Pravni fakulteti Univerze v Lju- bljani. Kot vodja civilnega oddelka Vrhovnega sodišča RS je pustil neizbrisen pečat s prizadevanjem za poenotenje civilnopravne sodne prakse kot garanta za predvidljivost sodnega odločanja ter posledično dviga ravni pravne varnosti in s tem zaupanja v sodstvo.

Ključne besede: nekrolog, in memoriam, Anton Gašper Frantar, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, civilno pravo, revija Pravnik.

Jože Mencinger je bil človek z veliko začetnico: preudaren, spoštljiv, prijazen. Kot javni intelektualec se je v javnosti oglašal s trdnimi in jasnimi stališči; znal je povedati bobu bob na natančen, toda spravljiv način, vedno usmerjen v stvar, ne v osebo. Njegova stališča so bila strokovno neoporečna in do kraja poštena. Strokovni ali politični oportunizem mu je bil tuj in nesprejemljiv. Po- grešali bomo njegovo tehtno besedo, njegovo blago ironijo, njegovo trdnost, pokončnost in poštenost.

Ključne besede: nekrolog, in memoriam, Jože Mencinger, ekonomija, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, dekan.

Prispevek je predstavitev doktorske disertacije, ki se osredinja na pomen in vpliv sicer skopega 9. člena Aarhuške konvencije na tradicionalna izhodišča slovenske ureditve ustavnosodnega nadzora. Avtorica zahtevo o posebni vlogo javnosti prikaže kot pravno nadgradnjo sistema zavor in ravnovesij med raz- ličnimi nosilci oblasti, za katerega je civilna družba izgubila zaupanje v to, da bi lahko sam (brez javnosti) zagotavljal, da bo »državna oblast dober oziroma zadosten skrbnik (zdravega življenjskega) okolja in ki se pojavlja kot pravni odgovor na ‚občutenje‘ demokratičnega deficita«. Predstavljena doktorska disertacija je prvo celovito delo na področju sodnega varstva zoper okoljsko relevantno odločanje v posegih v prostor, ki ga – glede na druge odločitve izvršilnega prava – zaznamujejo številne specifike.

Ključne besede: Aarhuška konvencija, sodno varstvo, posegi v prostor, civilna družba, okoljsko pravo, javnost.

Prispevek je poročilo s konference o socialni državi in revščini, ki je bila janu- arja 2023 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Problem revščine in social- ne izključenosti je zapleten in ga ni mogoče preprosto rešiti s pomočjo civilne družbe in dobrodelnih organizacij. Država ima pri tem pomembno vlogo ter odgovornost, da najde učinkovite poti za boj proti revščini ter za izboljšanje so- cialne pravičnosti in enakosti. V ta namen je treba zagotoviti ustrezne politike in programe, ki bodo pomagali zmanjševati revščino in izboljševati življenjske razmere tistim, ki so najranljivejši in potrebni pomoči. To vključuje različne ukrepe, kot so socialna pomoč, davčne olajšave za revne, dostop do zdravstve- nega varstva, izobraževanja, stanovanj ter zaposlovanja. Vse to je mogoče do- seči le s sodelovanjem vseh deležnikov, tako države, civilne družbe, nevladnih organizacij, gospodarstva kot tudi posameznikov. Le tako bomo lahko uresni- čili načela socialne države in ustavnih socialnih pravic ter zagotovili, da bodo vsi ljudje živeli človeka vredno življenje, v katerem bodo lahko uresničili svoje cilje in prispevali k razvoju družbe. Na koncu prispevka so sklepne ugotovitve konference, kakor so jih oblikovali vodje sekcij na dogodku.

Ključne besede: revščina, socialna država, pravo, civilna družba, dobrodelne organizacije, država, nevladne organizacije.

Upokojeni diplomat mag. Aleksander Čičerov (1949–2022) je bil uveljavljen pravni strokovnjak, raziskovalec, učitelj, prostovoljec, planinec ter še marsi- katero njegovo dejavnost bi lahko omenili. S svojimi deli je pustil neizbrisen pečat v slovenskem pravnem prostoru in onkraj njegovih meja. Predvsem je njegov prispevek k razvoju področja letalskega prava v Sloveniji v teoriji in praksi tako obsežen in pomemben, da ga lahko upravičeno štejemo za očeta tega področja. Pri tem posebej izstopa njegova monografija Mednarodno le- talsko pravo, ki je prva celovita strokovna obravnava te tematike pri nas. Poleg svoje strokovnosti in dragocenih prispevkov na različnih področjih svojega dela in zanimanj pa je bil tudi izjemen človek in zgled ter navdih mnogim.

Ključne besede: nekrolog, in memoriam, Aleksander Čičerov, mednarodno pravo, letalsko pravo, diplomat.

Med 15. in 23. februarjem 2023 je na Vrhovnem sodišču Republike Sloveni- je potekala razstava najpomembnejših sodniških insignij z našega ozemlja. Hkrati z otvoritvijo je potekala tudi predstavitev v interdisciplinarnem in mul- tiinstitucionalnem projektu nastale znanstvene monografije Sodniške insignije v evropskem in slovenskem pravnem izročilu avtorjev Vida Žepiča, dr. Tomaža Nabergoja, dr. Polone Vidmar in Igorja Zemljiča. Dogodek se je sklenil z vo- denim ogledom najlepših sodniških palic in mečev iz naše pravne tradicije.

Ključne besede: sodniške insignije, razstava, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, znanstvena monografija, simbolika, kulturna dediščina.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je s sodelovanjem na osemnajstem med- narodnem tekmovanju v mediaciji s področja gospodarskega prava, ki ga vsa- ko leto organizira Mednarodna gospodarska zbornica, vnovič dokazala svojo zavezanost k spodbujanju uporabe mediacije pri reševanju sporov. Tekmova- nje, ki slovi po svoji zahtevnosti, je potekalo v Parizu in je bilo razdeljeno na dva dela – pisni in ustni – ter sestavljeno iz treh različnih tekmovalnih pri- merov. Z udeležbo so študenti pridobili priložnost, da se preizkusijo v realnih scenarijih in razvijejo dragocene veščine pogajanj, komunikacije in mediaci- je. Kljub težki konkurenci na samem tekmovanju se je ekipa Pravne fakultete odlično odrezala.

Ključne besede: mediacija, alternativno reševanje sporov, gospodarsko pravo, tekmovanje, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Študenti pravne fakultete Univerze v Ljubljani so se vnovič odlično odrezali na tekmovanju Price Media Law Moot Court, kjer so na regionalnem delu, ki je potekal v Budimpešti, zmagali. Tekmovanje, ki je zadevalo problematiko aka- demske svobode in regulacije družabnih omrežij, odpira pomembna vprašanja sploh glede slednjega. Med pravnimi sistemi držav ni konsenza o načinu ureja- nja odgovornosti družabnih omrežij za vsebino, ki jo objavijo tretje osebe, prav tako pa ni enotnih standardov o tem, kako naj platforme sploh regulirajo svojo vsebino. Države na dejanski ravni to rešujejo z zakoni, na mednarodni ravni pa izhodišča za zaščito uporabnikov ponuja sodna praksa Evropskega sodi- šča za človekove pravice, smernice mednarodnih in nevladnih organizacij ter razmeroma »zadržani« pravni akti Evropske unije. V prihodnosti bo nekatera vprašanja rešil Akt o digitalnih storitvah, številne problematike pa bodo še ve- dno ostale nerešene ali pa bo njihovo urejanje prepuščeno državam članicam.

Ključne besede: svoboda govora, pluralizem, internet, regulacija družabnih omrežij, sovražni govor, družabna omrežja, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Akt o digitalnih storitvah, Delfi AS.

Evropsko sodišče za človekove pravice je v svoji sodni praksi 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) razširilo na več področij. Članek predstavlja zlasti avtonomen koncept akademske svobode. To pravico Evrop- sko sodišče za človekove pravice razlaga načeloma zelo široko, obstajajo pa tudi situacije, v katerih imajo prav akademiki bolj omejeno svobodo izražanja. Kljub tako visokemu varstvu te pravice pa se vendarle pojavljajo situacije v dr- žavah članicah, ki jih EKČP ne zajema. Zato je Združeno kraljestvo v postopku sprejemanja novega zakona o svobodi izražanja v visokem šolstvu, ki precej širi varovanje akademske svobode, za kar je bil tudi tarča ostrih kritik.

Ključne besede: ESČP, EKČP, svoboda izražanja, akademska svoboda, Mahi proti Belgiji, Torres proti Španiji.

Prispevek povzema razpravo Društva za delovno pravo in socialno varnosti o pravnih pomislekih, ki se pojavljajo v zvezi z uveljavitvijo Zakona o dolgo- trajni oskrbi (ZDOsk). Večinsko mnenje je bilo, da ZDOsk vsebuje številne pravne praznine, pravne pomanjkljivosti in pravno neustrezne določbe, zaradi velikega števila potrebnih sprememb in dopolnitev ZDOsk pa bi bilo nujno čim prej sprejeti nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi to področje celovito in pravno pravilno uredil.

Ključne besede: dolgotrajna oskrba, Zakon o dolgotrajni oskrbi, Društvo za delovno pravo in socialno varnost.

Hugo Sinzheimer Moot Court tekmovanje iz evropskega delovnega prava je v letu 2023 potekalo že sedmič, Slovenija pa se ga je udeležila prvič in s študen- ti Pravne fakultete Univerze v Ljubljani zasedla odlično, končno tretje mesto izmed dvanajstih ekip. Konkretni primer za tekmovanje v letu 2023 se je na- našal na odškodninsko odgovornost, varnost in zdravje pri delu, sodelovanje delavcev pri upravljanju in robotizacijo. Z dosežkom ekipe in prizadevanji mentorjev je uspelo doseči umestitev Slovenije v nabor držav, ki bodo tudi v prihodnjih letih imele možnost kandidirati za nastop (že leta 2024 na Dunaju v Avstriji).

Ključne besede: Hugo Sinzheimer, simulacija sodnega postopka, tekmovanje, evropsko delovno pravo.

Septembra 2022 nas je mnogo prekmalu in zelo iznenada zapustil dr. Konrad Plauštajner, ugledni odvetnik iz Ljubljane. Ni bil le odvetnik, temveč tudi mož, oče, predavatelj, publicist, arbiter, torej človek in velik strokovnjak. Ukvarjal se je predvsem s področji alternativnega reševanja sporov, investicijskimi spori, gradbenimi pogodbami in FIDIC, v vse pa je vnašal ogromno znanja in ener- gije ter predanosti. Leta 2010 je prejel tudi priznanje Zveze društev pravnikov Slovenije za življenjsko delo, od leta 2008 do smrti pa je bil član uredniškega odbora revije Pravnik.

Ključne besede: dr. Konrad Plauštajner, Odvetniška zbornica Slovenije, odvetnik, Pravnik, priznanje za življenjsko delo, Zveza društev pravnikov Slovenije, arbitraža, alternativno reševanje sporov, ARS.

Konec marca 2023 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekal redni letni občni zbor društva Klub Alumni Pravne fakultete v Ljubljani, v živo in prek avdio-video povezave. Predsednik društva je akademik Janez Kranjc, ci- lji in naloge društva pa so druženje diplomantov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani kot stanovskih kolegov med seboj in s fakulteto ter njenimi učitelji in sodelavci, strokovno in znanstveno sodelovanje diplomantov Pravne fakultete s to fakulteto, skrb za ugled pravniškega poklica in izobrazbe, ki jo zagotavlja Pravna fakulteta, krepitev družbenih vezi med Pravno fakulteto in njenimi diplomanti, promocija pravnega znanja v družbenem okolju društva, prispe- vanje k podpori dejavnosti Pravne fakultete in njenih študentov. Na občnem zboru so potrdili poročila za leto 2022 ter načrt dela za leto 2023.

Ključne besede: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, društvo, alumni, poročilo, načrt dela, 2022, 2023.

Med 31. marcem in 2. aprilom 2023 je na Univerzi na Cipru potekala med- narodna Model United Nations konferenca – UCYMUN, ki se je je letos prvič udeležila tudi delegacija 12 študentov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani: Lovro Bobnar, Mark Jeršič, Marta Lipovec, Benjamin Nahtigal, Jasna Nuha- nović, Peter Pollak, Rok Šarić, Gal Veber, Metka Vodušek, Ema Voje, Anže Zalaznik in Maks Zupančič. Ekipo sta mentorirali prof. dr. Vasilka Sancin in doc. dr. Maša Kovič Dine. Konferenca je potekala v angleškem jeziku, delegati pa so sodelovali v simulacijah šestih konferenčnih odborov: Varnostnem svetu OZN, Svetu OZN za človekove pravice, UN Women, Odboru Evropskega par- lamenta Special Committee on Beating Cancer, Odboru Evropskega parlamenta

»ITRE« (Committee on Industry, Research and Energy) in Meddržavnem sodi- šču v Haagu. Ob osvojenih šestih posamičnih nagradah je delegacija Pravne fakultete Univerze v Ljubljani postala najuspešnejša delegacija tekmovanja.

Ključne besede: študentska tekmovanja, simulacija organov in institucij mednarodnih organizacij, Organizacija združenih narodov, Evropska unija, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je bila na lestvici Nica.team o uspešnosti na tekmovanjih moot court za leto 2022 uvrščena na 1. mesto v Sloveniji, 13. mesto v Evropi in 30. mesto na svetu. To pomeni, da je bilo leto 2022 za našo fakulteto še boljše kot leto 2021 – ko smo bili denimo uvrščeni na 43. mesto na svetu –, čeprav smo bili že v preteklosti na takih študentskih tekmovanjih odlični. Tekmovanja moot court so simulacije sodnih in arbitražnih postopkov, v katerih študentje nastopajo v vlogi pooblaščencev strank v sporu. Tekmo- vanja potekajo v različnih jezikih (običajno angleščina, toda tudi francoščina je kar pogosta), študenti pa obravnavajo aktualna pravna oziroma družbena vprašanja z zelo raznolikih pravnih področij, na primer prava Evropske uni- je, mednarodnega gospodarskega prava, prava človekovih pravic, kazenskega prava, azilnega prava in vesoljskega prava.

Ključne besede: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Nica.team, moot court, tekmovanje, študenti, simulacija.

Čeprav so prvi projekti pravnega informacijskega sistema obstajali že v Jugo- slaviji (RSPOUP), so se šele z uvedbo proste podjetniške pobude ter razvo- jem osebnih računalnikov ustvarili pogoji za učinkovito pomoč pravnikom pri njihovem delu. V pionirskem obdobju je imela vodilno vlogo Sekcija za računalništvo pri Društvu pravnikov v gospodarstvu, ki je organizirala tečaje

»Pravnik in računalnik« ter vsakoletno računalniško delavnico v okviru Dne- vov slovenskih pravnikov v Portorožu. Prelomna točka je bila profesionaliza- cija pravne informatike z ustanovitvijo družbe IUS SOFTWARE in njenega pravnega informacijskega sistema IUS-INFO in tudi uvedba predmeta Pravna informatika na pravnih fakultetah v Ljubljani in Mariboru. Kakovost vseh vrst pravnih besedil pa se je še zlasti začela izboljševati v zadnjih dveh desetletjih z moduli umetne inteligence, ki bodo v pravu postali osnova za vse nadaljnje modernizacije ter povečanje učinkovitosti.

Ključne besede: informatika, informacijski sistem, umetna inteligenca, računalnik, društvo, pravnik, pravna fakulteta.

Mednarodna znanstvena konferenca Odgovornost zaščititi v teoriji in praksi (Responsibility to Protect in Theory and Practice), ki je potekala 11. in 12. maja 2023 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je obeležila desetletje od začetka niza bienalnih mednarodnih interdisciplinarnih znanstvenih konferenc o na- čelu R2P na Pravni fakulteti, ki v razpravi združuje teoretike, raziskovalce in praktike različnih področij, pomembnih za uresničevanje R2P, z vseh koncev sveta. Potekala je pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slove- nije Nataše Pirc Musar, ki je v uvodnem nagovoru izrazila odločno podporo Republike Slovenije odgovornosti zaščiti in poudarila, da spodbujanje in var- stvo človekovih pravic presegata državne meje. Te konference R2P tako odlo- čilno pripomorejo k umeščanju Slovenije med vodilne podpornice aktivnosti, ki prispevajo k zaščiti prebivalstva pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, hu- dodelstvi zoper človečnost in etničnim čiščenjem.

Ključne besede: odgovornost zaščititi, genocid, vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, etnično čiščenje, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Ekipa Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je že drugo leto zapored zmaga- la na regionalnem tekmovanju iz poznavanja prava EU Central and Eastern Europe Moot Competition – CEEMC, ki ga pod pokroviteljstvom Univerze v Cambridgeu in Sodišča EU organizira British Law Centre. Člani ekipe so bili dodiplomski študentki Lea Zahrastnik in Ana Mestinšek Mubi ter podiplomski študent Peter Grašič, ki so v odličnem in spoštljivem ekipnem ozračju predano in trdo delali celotno obdobje priprav. Z izr. prof., izr. prof. dr. Ano Vlahek so jih trenirali nekdanji uspešni tekmovalci fakultete na moot court tekmovanjih Žana Lapajne, Masha Korošec in Walter Maj Vidmar. Na zaključnem tekmo- vanju, ki je potekalo v hrvaškem Dubrovniku, je poleg ekipne zmage študentka Lea Zahrastnik prejela še najvišje govorniško priznanje – Best Speaker Award.

Ključne besede: CEEMC, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, tekmovanje moot court, študenti, Univerza v Cambridgeu, British Law Centre.

Spomladi 2024 bo Evropski parlament že desetič neposredno izvoljen (prve neposredne volitve so bile leta 1979). Po Konferenci o prihodnosti Evrope je to naslednja velika preizkušnja za nadnacionalno demokracijo. Čeprav so bile volitve v Evropski parlament v preteklosti pogosto močno nacionalno razdro- bljene in so imele sloves »drugorazrednih« volitev zaradi nizke volilne udelež- be v številnih državah članicah, med njimi žal tudi v Sloveniji, pa so evropske volitve še vedno osrednje dejanje za zagotavljanje demokratične legitimnosti EU in vplivanje na politično usmeritev EU. Prispevek je poročilo z dogodka, katerega tema so bili aktualni izzivi evropske parlamentarne demokracije, še zlasti eno leto pred evropski volitvami, kot so prenova volilnih pravil EU in spodbujanje volilne udeležbe ter predlog o neodvisnem organu EU za etiko.

Ključne besede: Evropski parlament, volitve, prihodnost, Evropska unija, demokracija, etika.

Prispevek je nekrolog zaslužnemu profesorju Univerze v Ljubljani dr. Ivanu Kristanu, ki je več generacijam slovenskih pravnikov s svojim znanjem in iz- kušnjami pomagal rasti v življenjskem ter poklicnem pogledu, ob tem pa je s svojim strokovnim in znanstvenim delom ter s svojo javno dejavnostjo po- membno pripomogel k razvoju slovenske pravne znanosti in slovenske družbe nasploh. Med drugim je bil v letih 1981–1985 dekan Pravne fakultete, med letoma 1985 in 1987 pa 34. rektor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Na- slednja štiri leta (1987–1991) je bil sodnik Ustavnega sodišča SFR Jugoslavi- je v Beogradu, kjer je v turbulentnih letih 1990 in 1991 pri odločanju in z ločenimi mnenji nasprotoval nekaterim ustavnopravno spornim predlogom in odločitvam. Tako je nasprotoval tudi predlogu, ki naj bi preprečil sprejem slovenskih ustavnih amandmajev, ki so utemeljevali prvine slovenske suvere- nosti. Takrat je bilo jugoslovansko ustavno sodišče edini zvezni državni organ, ki teh amandmajev ni že v naprej obsodil, pri čemer je imel odločilno vlogo prav dr. Kristan, ki je zahteval spoštovanje ureditve, po kateri ustavno sodišče ni pristojno za predhodno ustavno presojo. Med letoma 1992 in 1997 je bil dr. Kristan prvi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.

Ključne besede: Ivan Kristan, nekrolog, ustavno pravo, ustavno sodišče, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Državni svet Republike Slovenije, Jugoslavija.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je vnovič izkazala angažiranost, preda- nost in zanimanje za aktualna vprašanja evropskega prava ter z izvrstno uvrsti- tvijo na tekmovanju European Law Moot Court (ELMC) dokazala, da je pozna- vanje evropskega prava eden ključnih temeljev za razvoj mladega pravnika. Na najprestižnejšem tekmovanju iz poznavanja prava EU se je ekipa Pravne fakul- tete z jedrnatimi pisnimi sestavki in samozavestnimi ustnimi nastopi uvrstila med najboljših osem evropskih in svetovnih univerz. Prav tako pa so študentje skozi dejansko stanje primera, ki je letos zadeval problematiko omejevalnih ukrepov, odgovornosti za okoljsko škodo in izgube evropskega državljanstva, razširili svoje znanje o aktualnih vprašanjih evropskega prava.

Ključne besede: pravo EU, omejevalni ukrepi, okoljsko pravo, državljanstvo EU, European Law Moot Court (ELMC), moot court, tekmovanje, Pravna fakulteta v Ljubljani, poročilo.

Prispevek je nekrolog za pokojnega dr. Bojana Zabela, ki je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani prehodil pot od asistenta do rednega profesorja leta 1996, na koncu kariere pa ga je senat Univerze v Ljubljani imenoval za zaslužnega profesorja. Strokovno in znanstveno stremljenje sta ga zanesla v Pariz na Med- narodno trgovinsko zbornico, na predavanja v Bologno, Neapelj, Trst, Madrid, Rim, Varšavo in Leipzig, v ZDA in spet nazaj na Inštitut Maxa Plancka v München in Asser inštitut v Haag. Ves čas se je ukvarjal z gospodarskim pravom, od predavanj predmetov Statusno gospodarsko pravo, Statusne pogodbe, Med- narodno gospodarsko pravo in Gospodarskopravni posli do izbranih poglavij obligacijskega prava in konkurenčnega prava. Sodeloval je tudi pri več drugih predmetih na dodiplomskem, magistrskem in doktorskem študiju. Njegova bibliografija je bogata, v okviru gospodarskega prava zelo raznolika, vendar vedno poglobljena in analitična. Bil je klasični teoretik, a tudi strokovnjak za prakso z več komentarjev zakonov in pogosto arbiter.

Ključne besede: Bojan Zabel, nekrolog, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, gospodarsko pravo, zaslužni profesor.

Ob 500. obletnici rojstva Martina Pegija (1523−1592), prvega znanega Kranj- ca, ki si je s svojim znanstvenim opusom priboril mednarodni sloves, je v preddverju knjižnice Pravne fakultete razstava njegovih del. Med razstavljeni- mi eksponati so izvirnik razprave o služnostih (1558), faksimile delnega pre- voda Justinijanovega kodeksa (1566), izvirnik Poskusov pravnih mnenj (1564) ter leta 1924 izdani faksimile Pegijeve astrološke Knjige o rojstnih urah (1570). Poleg tega je javnosti prvič predstavljena stilizirana podoba Martina Pegija, ki se je ohranila na njegovem nagrobniku v Salzburgu.

Ključne besede: Martin Pegius, pravnik, razstava del, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Na nacionalni bienalni kriminološki konferenci Prevencija in (ne)pravičnost, ki je potekala 5. oktobra 2023 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, smo obeležili 90. življenjski jubilej akademkinje in zaslužne profesorice dr. Alenke Šelih, dolgoletne direktorice in raziskovalke na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. V ta namen smo organizirali posebni Predavanji v čast Alenke Šelih (Alenka Šelih Lectures), ki sta ju izvedla akademik profesor dr. Frieder Dünkel z Univerze v Greifswaldu in sodnica mag. Renate Winter, ki je sodila v sestavi več mednarodnih kazenskih sodišč. Prispevek poudari pri- zadevanja akad. Alenke Šelih, da glas znanstvenikov ne bil postal le še en glas v kakofoniji glasov v sodobni družbi, v kateri se prepogosto še predobro sliši- jo glasovi vplivnežev in mnenjskih voditeljev, ter ne znanstveno in strokovno utemeljenih glasov. Opozori na prizadevanja akad. Alenke Šelih, da bi se slišal glas raziskovalcev iz Srednje in Vzhodne Evrope v mednarodnem znanstvenem prostoru. V ospredje njene poklicne poti avtor postavi njeno mednarodno udejstvovanje. Znanje na področju kriminalitetne politike, kazenskega prava in širšega področja kriminologije ter odlično znanje več tujih jezikov je botrovalo njenim prvim nastopom v tujini v sedemdesetih letih dvajsetega sto- letja in pustilo pečat na prizadevanjih Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov na področju mladoletniškega sodstva.

Ključne besede: Alenka Šelih, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, »imeti svoj glas«, nacionalna kriminološka konferenca, jubilej.

Konec novembra 2023 smo se poslovili od Vaska Poliča, človeka številnih ta- lentov, človeka velikega srca in mehke duše. V mladosti vrhunski športnik, pa nato vse drugo: pravnik, igralec, pisatelj, pesnik, glasbenik, živa filmska enci- klopedija. Predvsem in najprej pa je bil Vasko vrhovni sodnik celih 24 let. Iz- voljen leta 1986 in upokojen v tej funkciji leta 2010. To pomeni, da je to funk- cijo opravljal tudi v času prelomnih dogodkov tako za slovensko državnost kot tudi za naš pravni sistem. Ob pomenu funkcije vrhovnega sodnika že čas opravljanja te funkcije pomeni globoko sled na delovanju pravnega sistema, v njegovem primeru posebej na področju upravnega prava.

Ključne besede: Vasko Polič, nekrolog, in memoriam, vrhovni sodnik, igralec, pesnik, erotika.

V Sloveniji so banke sklepale take kreditne pogodbe z valutno klavzulo v švi- carskih frankih (CHF), kot jih je zakon dopuščal oziroma zahteval. Pri seda- njem urejanju teh kreditov pa imamo težave z retroaktivnostjo in z načelom zaupanja v pravo, saj je pravo EU pojasnilno dolžnost opredelilo na splošno, Sodišče EU pa je za nazaj »po ovinkih« postavilo zelo natančna in stroga pra- vila pojasnilne dolžnosti, je bila ena od ključnih ugotovitev posveta pravnikov, ki je konec oktobra 2023 potekal na Bledu in o katerem piše avtor v prispevku. Večina bank v Sloveniji je izpolnila svojo pojasnilno dolžnost v skladu s takra- tno zakonodajo, če dodamo še vlogo notarja in izrecno opozorilo v kreditnih pogodbah, večina kreditnih pogodb v CHF v Sloveniji izpolnjuje pogoje ozi- roma odgovarja standardu, da te pogodbe ne vsebujejo nepoštenega pogoja. Nekaj, kar je bilo pred desetletjem povsem normalno, je danes nepošteno.

Ključne besede: valutna klavzula, krediti, pojasnila dolžnost, švicarski franki, CHF, pravo EU.

V Sloveniji so banke sklepale take kreditne pogodbe z valutno klavzulo v švi- carskih frankih, kot jih je zakon dopuščal oziroma zahteval. Pri sedanjem ure- janju teh kreditov pa imamo težave z retroaktivnostjo in z načelom zaupanja v pravo. Večina bank v Sloveniji je izpolnila svojo pojasnilno dolžnost v skla- du s takratno zakonodajo, če dodamo še vlogo notarja in izrecno opozorilo v kreditnih pogodbah, večina kreditnih pogodb v švicarskih frankih v Sloveniji izpolnjuje pogoje oziroma odgovarja standardu, da te pogodbe ne vsebujejo nepoštenega pogoja. Nekaj, kar je bilo pred desetletjem povsem normalno, je danes nepošteno. Prispevek je sicer kratko poročilo s predavanja dr. Minu Anamarije Gvardjančič, ki se ukvarja s temi zadevami na slovenskih sodiščih.

Ključne besede: valutna klavzula, krediti, pojasnila dolžnost, švicarski franki, Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Avtor kratko predstavi članek pokojnega profesorja Ljuba Bavcona O problemu kazenske odgovornosti, ki je izšel leta 1959 v Reviji za kriminalistiko in kriminologijo. Po vsebini gre za temeljito poročilo z mednarodnega simpozija v Strasbourgu, ki ga je Bavcon dopolnil s svojim znanstvenim credom glede obravnavanih vprašanj. Jedro na simpoziju obravnavanega problema je bil trk dveh pogledov na kazensko odgovornost. Stari pogled (imenovan tudi

»klasično kazensko pravo«) je bil utemeljen na metafizičnem pojmu svobode. Kaznivo dejanje je bilo razumljeno kot posledica človekove svobodne volje, ki je bila v konkretnem primeru »hudobna« ali »zla«. Odgovor na to je bila kazen, kod sredstvo zastraševanja in pokore – kot sredstvo, ki lahko storilčevo hudobno voljo preplaši in spametuje. Kot kontrapunkt klasičnemu pogledu so se izoblikovali pozitivistični pogledi, ki so človeka razglasili za proizvod dejavnikov dednosti in okolja, za determiniramo bitje torej. S tem ko ti pogledi zanikajo svobodno voljo, zanikajo tudi kazenskopravni koncept krivde – ne pa tudi potrebe družbe, da se pred kaznivimi dejanji in njihovimi storilci brani. Ta obramba družbe pred kriminaliteto pa ni več »zaslužena kazen«, temveč raznovrstne oblike zdravljenja (»tretmana«) storilcev in njihova odstranitev iz okolja. Tudi Bavconova stališča so bila kompromisna, nekje med dediščino klasične šole in novimi impulzi, ki jih je prinašalo tedanje Gibanje za novo družbeno obrambo. Čeprav so v poznejšem razvoju kazenskega prava ideje o odpravi konceptov krivde in zaslužene kazni potihnile, pa prav v zadnjem času vnovič spremljamo vzpon idej, da je treba iz kazenskega prava izgnati morali- stične podtone, delovanje kazenskopravnega sistema pa preurediti po načelih javnozdravstvenih sistemov. Lahko bi rekli, da razvoj kazenskega prava poteka v ponavljajočih se ciklih.

Ključne besede: kazenska odgovornost, kazensko pravo, kaznovalno pravo, kazen, krivda, kriminaliteta.