Monografija dr. Irene Peterlin Svetovna trgovinska organizacija in državna suverenost obravnava razmerje med konceptom državne suverenosti kot enim najpomembnejših temeljev mednarodnih odnosov na eni strani in obveznostmi držav, ki izhajajo iz njihovega članstva v mednarodnih organizacijah, na drugi strani. Po temeljiti obravnavi zgodovinskega razvoja načela suverenosti avtorica predstavi WTO in njen pravni sistem. Tu posebno pozornost namenja razmerju med pravom WTO in nacionalnimi pravnimi redi držav članic, zlasti pa seveda razmerjem med pravom WTO in pravom Slovenije ter pravom EU. Pomemben del te predstavitve je sistem reševanja sporov. Nato avtorica analizira za države članice najbolj omejujoče multilateralne sporazume WTO, iz katerih poskuša izluščiti in argumentirati relevantne obveznosti držav članic. Pri tem vključuje tudi izbrane primere iz dosedanje prakse Telesa za reševanje sporov, da bi tako preverila učinek obravnavanih sporazumov v praksi. Avtorica ugotavlja, da je legalizirani koncept »vestfalske« suverenosti, katerega ključni atribut je monopol nad izvrševanjem oblasti nad državnim območjem, ostal jedro instituta suverenosti vse do danes. Vendar pa imajo določbe mednarodnih pogodb prednost pred enostranskim ravnanjem držav, kar pomeni negacijo absolutnega koncepta suverenosti. To se še posebej kaže pri WTO, ko države članice privolijo v omejitev dela suverenih pristojnosti v zameno za svobodno trgovino. Zelo pomembna omejitev suverenosti je obvezni in zelo učinkovit mehanizem reševanja sporov. Kljub številnim omejitvam in prenosu različnega obsega državne oblasti na mednarodne institucije so države še vedno nosilke suverenosti, vendar se ta koncept nenehno razvija in spreminja.

Zbornik ob osemdesetletnici akademikinje in zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani vsebuje 31 znanstvenih razprav s področja kazenskega prava, kriminologije, kazenskega pravosodja, človekovih pravic, kriminalitetne politike, obnavljalne pravičnosti, viktimologije, mladoletniškega sodstva in otrok s posebnimi potrebami. Tako sega skoraj na vsa področja, s katerimi se je jubilantka ukvarjala v svoji dolgoletni znanstveni, raziskovalni in pedagoški karieri. Polovico prispevkov so napisali njeni sodelavci pretežno s Pravne fakultete v Ljubljani in z Inštituta za kriminologijo pri PF v Ljubljani, drugo polovico pa so prispevali strokovnjaki iz 12 evropskih držav, ki jubilantkino delo dobro poznajo in so z njo sodelovali pri znanstvenih projektih ter pri delu v različnih institucijah.

Po uvodni zelo preprosti definiciji pojma vladavine prava se knjižica posveča trem vidikom vladavine prava. Najprej je na vrsti raven države, pri kateri avtorji poudarjajo zlasti načelo zakonitosti, pravila demokratične politične »igre« in človekove pravice kot končni smoter vladavine prava. Knjižica je namenjena politikom in zato najdemo ob skoraj vsaki zahtevi vladavine prava še posebno neposredno ali posredno opozorilo politikom.

Monografija Andreja Berdena podaja, tako kot kaže njen naslov, avtorjeve pravnoteoretične poglede na institut lastnine. Temeljna avtorjeva teza je, da lastnina danes ni več enoten koncept, ki bi temeljil na izključni pravici posameznika, da predmet svoje lastninske pravice uživa, uporablja in z njim razpolaga. Lastnina se glede na svoj predmet razlikuje. Tako se lastnina predmetov za osebno rabo bistveno razlikuje od lastnine nepremičnin, še zlasti ko gre za nepremičnine posebnega pomena, kot so kmetijska zemljišča in gozdovi. Pri slednjih je vsebina lastninske pravice večinoma določena z javnopravnimi omejitvami, ki so, kot poudarja avtor, del lastninske pravice same.

Knjiga ponuja poglede na pomen, vsebino in način ustavnosodnega in sodnega odločanja. V prvem delu avtorji analizirajo sodstvo kot socialni podsistem in sodniško etiko. Obravnavajo temeljna vprašanja razlage pravnih besedil s pomočjo teorije argumentacije s poudarkom na zahtevi po ustavnoskladni razlagi zakonov. Prikažejo razvoj in uporabo načela sorazmernosti v ustavnosodni presoji ter vpliv sodne prakse na sodno odločanje. V drugem delu so obravnavani uporaba načela vestnosti in poštenja v sodnem odločanju in nekateri vidiki odškodninskega prava. Analizirane so odločitve Ustavnega sodišča RS na področju ugotavljanja starševstva in socialne varnosti. V tretjem delu pa avtorji obravnavajo razmerje med pravom Evropske unije in ustavnim pravom, vpliv sodb Evropskega sodišča za človekove pravice na domačo ustavnosodno presojo, načela mednarodnega prava kot kriterij ustavnosodne presoje in pravni interes kot procesno predpostavko ustavnosodne presoje. 

Eden od prvih korakov vsakogar, ki ga zanima pravo tudi onkraj dogmatičnega okvira, ki ga zarisuje pravno besedilo, je, da se razgleda po širokem polju teoretskih izhodišč sociološkega oziroma družboslovnega ukvarjanja s pravom. Prav ta izhodišča predstavlja knjiga Pravo in družba (druga, spremenjena in dopolnjena izdaja, IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2014). Prvi del knjige je spremna študija, avtor katere je hkrati urednik knjige, prof. dr. Albin Igličar. Razprava strnjeno in pregledno poda potreben kontekst za nadaljnje branje drugega, osrednjega del knjige. Tega sestavljajo prevodi besedil svetovnih in domačih klasičnih avtorjev s področja sociologije prava, ki so nepogrešljivi za vse raziskovanje med pravom in družbo tudi v našem prostoru in času. Zaradi takšnega pristopa k predstavitvi pravnosociološke misli je delo mogoče označiti kot hrestomatijo sociologije prava.

Prof. dr. Zvone Vodovnik v publikaciji v dveh delih z naslovoma Normativni temelji delovnih razmerij in Normativni temelji socialnih razmerij prikaže strukturiran pravni pregled delovnega prava in prava socialne varnosti. Obravnava delovna razmerja delavcev in posebnosti, ki veljajo za delovnopravni položaj javnih uslužbencev. Pomemben del nameni tudi kolektivnemu delovnemu pravu z obravnavo tematik kolektivnega sporazumevanja, sodelovanja zaposlenih pri upravljanju in stavke. Posebno poglavje nameni reševanju individualnih in kolektivnih delovnih sporov. V drugem delu obdela posamezne sisteme socialnih zavarovanj in socialnega varstva, vključno s starševskim varstvom. Publikacija, ki je sicer namenjena predvsem študentom, tudi drugim bralcem ponuja pravni pregled navedenih področij. 

V 19. stoletju je sociologija prava nastajala vzporedno z občo sociologijo in ostajala v njenem okviru. V samostojno znanstveno disciplino se je izločila šele kasneje, ko se je obča sociologija že uveljavila in dobila status akademske discipline, to je na začetku 20. stoletja. Sociologija prava v Sloveniji je izhajala iz spoznanj obče sociološke teorije ter uporabe socioloških metod pri pojasnjevanju prava kot družbenega pojava. Dr. Žun je zato s tako širokim pristopom pojasnjeval socialne, interesne, politične, kulturne in ekonomske okoliščine, zaradi katerih so nekateri družbeni odnosi urejeni s pravnimi normami, ter ugotavljal skladnost realnih odnosov z idealnimi normami in spoznaval vsebino pravne kulture v globalni družbi.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Ustavno sodišče Republike Sloveniji sta ob dvajseti obletnici sprejema Ustave Republike Slovenije izdali znanstveni zbornik z naslovom Pomen ustavnosti in ustavna demokracija. Uredil ga je prof. dr. Igor Kaučič. Združuje enaintrideset prispevkov, večina jih je v slovenskem jeziku, sedem pa v angleškem. Njihovi avtorji so jih priznani domači in tuji (ustavni) pravniki, univerzitetni učitelji, ustavni sodniki in drugi ugledni pravniki. Prispevki so razdeljeni v tri podnaslovljene vsebinske sklope: Pomen ustavnosti in ustavna demokracija, Razmerja med ustavnim sodiščem, državnimi in meddržavnimi organi ter Izbrana vprašanja slovenske ustavnosti. Uvod v zbornik je slavnostno predavanje prof. dr. Franceta Bučarja, predsednika osamosvojitvenega zasedanja Skupščine Republike Slovenije ter njene ustavne komisije, ki ga je imel na dvodnevni mednarodni znanstveni konferenci. Ta je v počastitev dvajsetletnice slovenske ustave potekala 21. in 22. decembra 2011 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in na Ustavnem sodišču Republike Slovenije pod naslovom Dvajset let Ustave Republike Slovenije: pomen ustavnosti in ustavna demokracija.

Delo znanega pravnega zgodovinarja in strokovnjaka za primerjalno pravo Alana Watsona je odkrita in neposredna ocena številnih slabosti, ki jih je avtor zaznal na svoji dolgoletni in nadvse uspešni poklicni poti profesorja prava na ameriških univerzah. Njegova končna ocena o sistemu ameriškega pravnega izobraževanja je izrazito negativna, mnogo bolj zanimiva pa so njegova razmišljanja o številnih slabostih izobraževanja bodočih pravnikov. Njegovi pronicljivi uvidi v težave in pomanjkljivosti sokratične metode (poučevanja prava), vsenavzočnih zbirk primerov (ki so postale edini učni pripomoček) in institucije Law Reviews (visoko cenjenih znanstvenih revij, ki jih urejajo študenti prava) so, čeprav so brez dvoma kontroverzni, spodbuda za razmislek o samoumevno sprejeti predpostavki o kakovosti ameriškega pravnega študija.

Avtor prikazuje knjigo Anastasie Berger, v kateri ta primerja horizontalne učinke ustavnih pravic v Nemčiji in Rusiji (Die Bindung der Bürger an die Grundrechte, Ein Rechtsvergleich zwischen Deutschland und Russland, Duncker & Humblot, Berlin 2014, 271 strani). To pomeni predvsem prikaz neposrednega ali posrednega učinkovanja ustavnih pravic na zasebno pravo. V ustavi Ruske federacije se drugače kot v nemškem Temeljnem zakonu kažejo predstave kolektivnega sožitja v ruski družbi. Socialni element igra v ruskem ustavnem pojmovanju osrednjo vlogo. Država po ruskem pojmovanju obstaja z namenom, da bi skupno življenje urejala in ga izboljšala, kar naj bi hkrati pomenilo tudi mejo njenega delovanja. Omejevanje zasebnopravne avtonomije in pogodbena prisila pomenita uresničevanje načela socialne države ter varovanje državljanskih svoboščin.

Avtor predstavi knjigo Mare Gerbig, v kateri ta primerja vlogo države pri uresničevanju ustavnih pravic v Nemčiji in v Združenih državah Amerike (Grundrecht auf staatlichen Schutz, Ein Vergleich von Grundgesetz für die Bundesrepublik Deutschland und Verfassung der Vereinigten Staaten von Amerika, Duncker & Humblot, Berlin, 285 strani). Temeljna razlika med sistemoma je, da velja v Nemčiji koncept večdimenzionalnosti ustavnih pravic, katerega posledica je razvoj varstvenih dolžnosti države (grundrechtliche Schutzpflichen). V Združenih državah Amerike se je ohranilo defenzivno pojmovanje ustavnih pravic, zato judikatura širi pojem države prek doktrine state action.

Monografija profesorja Marijana Pavčnika, posvečena pravni argumentaciji, je izšla v slovenščini kot 47. zvezek zbirke Pravna obzorja. Gre za razširjeno prvo izdajo, iz leta 1991 (ponatis: 1998, 12. zvezek) in dopolnitev druge izdaje, iz leta 2004 (25. zvezek). Po Pavčnikovem mnenju je v naravi pravnega pojava to, da niti teorija argumentacije ne more ponuditi dokončnih rešitev, ki bi jih lahko neposredno uporabili. Z vidika pravnih odločitev v konkretnih primerih so dane le življenjske situacije, formalni pravni viri in pravne vrednote, ki so se uveljavili v pravnem redu. Teorija argumentacije pojasnjuje pomen povezave med temi prvinami, ki tvorijo okvir pravnega odločanja in ga vsebinsko definirajo. Te prvine niso relevantne same po sebi, ampak pridobijo pomen glede pravne odločitve šele, ko jih med seboj povežemo in ocenimo njihove medsebojne odnose. Avtor gradi svoj filozofsko-pravni projekt domiselno in natančno, s čutom za notranjo koherenco ter občudovanja vrednim opozarjanjem na literaturo (str. 479–520), pri tem pa ponuja mnogo izvirnih in navdihujočih rešitev problemov.

Predstavljen je Zbornik Otrokove pravice v Sloveniji od normativnih standardov do učinkovitega varstva, ki je izšel ob 25-letnici Konvencije o otrokovih pravicah v založbi Založbe FDV in Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije decembra 2014. V zborniku je predstavljena Konvencija o otrokovih pravicah in njena implementacija v slovenskem pravnem sistemu, vključno s potrebo po ratifikaciji tretjega izbirnega protokola h Konvenciji o človekovih pravicah v Sloveniji.

Avtor predstavi knjigo Lyde Friederike Müller, v kateri obravnava neodvisnost in nepristranskost sodišč po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Anforderungen der Europäischen Menschenrechtskonvention und spezifische Probleme in den östlichen Europaratstaaten. Duncker & Humblot, Berlin 2015, 329 strani). Avtorica v uvodnem delu predstavi splošne zahteve, ki jih morajo države članice izpolnjevati glede neodvisnosti in nepristranskosti sodišč po 6. členu EKČP, v nadaljevanju pa zlasti konkretne razmere v vzhodnih državah članicah Sveta Evrope: Rusiji, Ukrajini, Moldaviji, Gruziji.

V kratki predstavitvi (prvega) slovenskega prevoda Fragmenta o vladavini Jeremyja Benthama avtor na kratko oriše okoliščine, v katerih je to kratko besedilo nastalo, in strnjeno predstavi štiri poudarke, ki se mu zdijo vredni pozornosti. Prvi poudarek se nanaša na Benthamovo razločevanje med dvema držama pri opisovanju prava: pristopom razlagalca in pristopom kritika, ki postavi temelje pozitivistične metodologije. Drugi poudarek se osredotoča na tako imenovano zapovedno teorijo prava, ki jo povečini povezujemo z Johnom Austinom. Avtor dokazuje, da bi kot resničnega avtorja te teorije morali priznati Benthama. Tretji poudarek izpostavlja Benthamovo kritiko naravnega prava, kar ga uvršča med prve polnokrvne pravne pozitiviste. Četrti poudarek pa izpostavlja redko opažen odlomek v Fragmentu, v katerem se zdi, da Bentham omenja možnost ustavnosodne presoje zakonov in poda nekaj opažanj o taki možnosti. Avtor zaključi svoj zapis z nekaj opažanji o slovenskem prevodu dela.

Avtor ocenjuje knjigo Rainerja Erlingerja Nachdenken über Moral. Gewissensfragen auf den Grund gegangen. Augsburger Vorlesungen (Frankfurt na Majni 2012). Knjiga zajema Erlingerjeva predavanja, ki jih je imel na Univerzi v Augsburgu. Izhodišče Erlingerjevih predavanj so subtilna vprašanja, ki nastajajo v vsakodnevnih moralnih situacijah. Vprašanja dnevne morale imajo več in veliko obrazov. Ocena se z njimi spoprijema in jih na več primerih (denimo na primeru laži) problemsko strukturira.

Ena ključnih vprašanj pravne teorije so, zakaj pravo kot tako velja, iz kje izhaja in kaj je poslednja (najvišja) norma, ki ga utemeljuje (oz. mu daje veljavo). S temi vprašanji so se ukvarjali tudi Hans Kelsen in člani njegovega seminarja, med katere je sodil Leonid Pitamic. Delo akademika Marijana Pavčnika Čista teorija prava kot izziv je v svojem bistvu prikaz nekaterih Pitamičevih pomislekov, idej, misli oz. ugovorov, ki osvetljujejo nekatere vidike razvoja čiste teorije prava ter Pitamičev prispevek in presežek v njem.

V prispevku je prikazana monografija izrednega profesorja dr. Matjaža Ambroža Storilstvo in udeležba v kazenskem pravu (Ljubljana 2014), v kateri se avtor ukvarja s težavami, ki jih kazenskemu pravu povzroča sodelovanje več oseb pri izvršitvi kaznivega dejanja. Monografija je razdeljena na dva dela, in sicer je v prvem delu obravnavano storilstvo, v drugem pa udeležba (v ožjem pomenu). Ker so v knjigi predstavljeni in kritično ovrednoteni različni teoretični koncepti ter sodna praksa storilstva in udeležbe, gre za pomemben prispevek k razvoju kazenskopravne dogmatike. Avtor monografije pravne probleme obravnava dogmatično dosledno, vendar na zanimiv in razumljiv način.

Avtor predstavlja knjigo Marca Gogolina, v kateri ta obravnava nove izzive pri urejanju sistema brezplačne pravne pomoči v Nemčiji (Die Deutsche Prozesskostenhilfe im Umbruch, Anforderungen und Bedürfnisse einer modernen Rechtshilfe unter Einordnung sozialer und gesellschaftlicher Entwicklungen und Einbeziehung aktueller europäischer und internationaler Rechtsentwicklungen, Duncker & Humblot, Berlin 2015, 435 strani).

Revija Odvetnik, ki izhaja od 1. decembra 1998, je strokovno in informativno glasilo Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), članki pa so dostopni tudi na portalu OZS (<http://www.odv-zb.si>). V letu 2016 so izšle štiri redne številke ter posebna številka s članki predavateljev na tradicionalni Odvetniški šoli, ki je bila 15. in 16. aprila 2016 v Portorožu. V tokratnem prispevku v reviji Pravnik pa so objavljeni povzetki najbolj zanimivih člankov iz letošnjih petih številk (leto XVIII, št. 74−78), besedilo pa je pripravil odgovorni urednik revije Odvetnik Andrej Razdrih. 

Minilo je več kot petnajst let od prve izdaje knjige Prevozno pravo, ki jo je za študente Fakultete za pomorstvo Univerze v Ljubljani napisal prof. dr. Marko Pavliha. Pred kratkim je izšla tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja. 

Avtor predstavlja knjigo Mirjam Baldegger, v kateri ta obravnava varstvo človekovih pravic pravnih oseb v različnih državah (Menschenrechtsschutz für juristische Personen in Deutschland, der Schweiz und den Vereinigten Staaten, Begründungsmodelle der korporativen Menschenrechtsträgerschaft. Duncker & Humblot GmbH, Berlin, 2017, 841 strani). 

Monografija Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju je posvečena 70-letnici profesorja dr. Cirila Ribičiča. Gre za zbirko devetnajstih strokovnih in znanstvenih besedil z ustavnopravnega področja, ki so jih zgolj za to priložnost pripravili ugledni tuji in domači strokovnjaki ter strokovnjakinje. 

Monografija Pravice v zaporu: pregled in ovrednotenje sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice prinaša celovito in analitično poglobljeno obravnavo pravic zapornikov in pripornikov v luči sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Avtorja kritično obravnavata izvrševanje in varstvo konvencijskih pravic v zaporu v celotnem prostoru Sveta Evrope, temeljito pa analizirata tudi skladnost slovenskega zaporskega sistema s sodno prakso ESČP.

Prispevek je prikaz znanstvene monografije Šport in pravo, ki je izšla letos po- leti, uredila pa jo je dr. Vesna Bergant Rakočević. Knjiga predstavlja hitri ra- zvoj športnega prava v desetih letih, ki so minila od izida zadnje knjige, posve- čene temu pravnemu področju v Sloveniji. Sestavljena je iz enajstih poglavij, ki jih je napisalo sedemnajst avtorjev, v njih pa so obravnavani pravna podlaga tekmovalnega športa in njegova organiziranost, vprašanje avtonomije športa, odškodninska odgovornost v športu, pojavnost športa v pravu Evropske unije, trženje podobe športnikov, socialne pravice športnikov in trenerjev, sponzor- stvo in endorsement v športu, televizijske pravice, preprečevanje dopinga in reševanje športnih sporov pred arbitražnim sodiščem za šport.

Ključne besede: šport, športno pravo, avtonomija športa, športne organizacije, odškodninska odgovornost, sponzorstvo, endorsement, doping, športna arbitraža.

Prispevek je prikaz dela Obligacije, splošni del: Komentar splošnega dela Obli- gacijskega zakonika, ki je izšlo letos novembra. Komentar je delo urednice in avtorice dr. Nine Plavšak ter avtorjev prof. dr. Mihe Juharta in prof. dr. Re- nata Vrenčurja. Besedilo komentarja ni členjeno, kot je sicer navada, temveč razdeljeno na strnjene vsebinske sklope, ki upoštevajo sistematiko splošnega dela. V knjigi so celovito obravnavane vsebine splošnega dela obligacij – od predpostavk za nastanek obligacijskih razmerij, ločenih po pravnem temelju nastanka, do različnih sklopov pravnih dejstev, ki povzročijo prenehanje obli- gacijskih obveznosti oziroma spremembo upnika in dolžnika. Sledijo poglavja o posebnih pravilih splošnega dela za posamezne vrste obligacij (Denarne ob- veznosti, Obveznosti z več izpolnitvenimi ravnanji (predmeti) ter Obveznosti z več upniki in dolžniki) in sklepno še poglavji posebnega dela (Poroštvo ter Nakazilo (asignacija)).

Ključne besede: civilno pravo, obligacijsko pravo, splošni del obligacijskega prava, komentar splošnega dela Obligacijskega zakonika.

Prispevek je prikaz knjige Mala šola retorike. V ospredju so teme s področja retoričnih znanj in retoričnih spretnosti. Posebna pozornost je namenjena bi- stvenim prvinam vsakega govora. To so etos, patos in logika. Številna kratka poglavja v knjigi so namenjena vprašanjem jezika, značilnostim pravniškega izražanja in osebnosti govornika. Za pouk retorike in prakso govorništva je zato prikazana knjiga dragocen temelj in prepoznaven vodnik.

Ključne besede: retorika, jezik, etos, patos, logika, spretnost.

Prispevek je prikaz knjige Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) z novelo ZZK-1E, Razširjena uvodna pojasnila avtorjev dr. Nine Plavšak in prof. dr. Renata Vren- čurja. Avtorja sistematično pojasnita spremembe dosedanjih pravil ZZK-1, ki so bile uveljavljene z novelo ZZK-1E. Delo poleg strokovnosti odlikuje izredna sistematičnost in natančnost prikaza obravnavane tematike. Zelo pregleden in praktičen je že prvi razdelek, v katerem avtorja vse spremembe, ki jih je pri- nesla novela ZZK-1E, razvrstita po institutih, na katere se nanašajo. Sledi she- matski prikaz sprememb v pregledni tabeli, ki bralcu omogoča, da lahko hitro ugotovi, kateri členi novele spreminjajo dosedanja pravila ZZK-1, in ga usmeri na razdelek v knjigi, ki vsebinsko obravnavana posamezno spremembo.

Ključne besede: stvarno pravo, Zakon o zemljiški knjigi, uvodna pojasnila.

Pred nami je tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja monografije Zavaro- valno pravo, ki je leta 2000 izšla izpod peresa profesorja Marka Pavlihe. Pod drugo izdajo iz leta 2007 sta se podpisala Marko Pavliha in Sergej Simoniti, pri tokratni, tretji izdaji pa so avtorji Marko Pavliha, Jernej Veberič, Dejan Srše in Milan Gobec. Delo je celovito, z zavarovalnim pravom se spoprijema z vidikov različnih pravnih panog (statusnega, obligacijskega in mednarodnega zaseb- nega prava), opozarja pa tudi na aktualno vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. K vrednosti knjige prispevata bogat seznam literature in stvarno kazalo, pomembno pa je tudi to, da je pregledna, aktualna in, kar danes ni nepomemb- no, da je pisana v lepem jeziku.

Ključne besede: zavarovalno pravo, statusno zavarovalno pravo, pogodbeno zavarovalno pravo, obvezno zavarovanje, pomorsko zavarovanje, pozavarovanje.

Urednika dr. Erik Kerševan in prof. dr. Polonca Kovač sta z zbrano ekipo dru- gih avtorjev uspešno pripeljala do konca tudi tretji del velikega projekta Ko- mentarja Zakona o splošnem upravnem postopku. V tretji knjigi so avtorji posodobili in razširili komentar več členov splošnega in posebnega dela ZUP, pripravili tudi komentar dveh povsem novih členov (86.a in 306.a) ter vse spre- membe komentirali v luči sprejema oziroma sprememb številnih zakonskih in podzakonskih aktov v zadnjem obdobju. Gre za komentar zakona, ki si naziv

»komentar« tudi zasluži. Izčrpno se naslanja tako na sodno prakso kot tudi na stališča teorije glede te prakse. Pričujoče delo izvirno ter z ustrezno znanstve- no metodo in uporabo znanstvenega instrumentarija obravnava pomembno in kompleksno pravno problematiko.

Ključne besede: upravni postopek, Zakon o splošnem upravnem postopku, ZUP, vročanje, komentar.

David Schultz in Jurij Toplak sta uredila najtemeljitejši tiskani pregled volilne- ga prava po svetu. Routledge Handbook of Election Law je knjiga s 27 poglavji 32 avtorjev s šestih celin. Na 370 straneh obravnava mednarodne standarde in trende volilnega prava v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji ter Severni in Južni Ameriki. Večina poglavij knjige primerjalno analizira teme, kot so financiranje kampanj, vodenje volitev, elektronsko glasovanje, spol v volilni zakonodaji in glasovanje invalidov. Prikaz knjige ugotavlja, da je priročnik najpomembnejše primerjalno knjižno delo o volilnem pravu v svetu, ki ima poleg doprinosa pravni znanosti tudi potencial, da prispeva k napredku pravnih ureditev in praks demokratičnih postopkov v svetu.

Ključne besede: volilno pravo, primerjalno pravo, volilni spor, sodišča, prikaz knjige.

Kazenski zakonik (KZ-1) v zgodovini Slovenije ni bil poglobljeno znanstve- no komentiran v velikem raziskovalnem projektu. Z vidika skrbi za pravno kulturo je bilo tako stanje, milo rečeno, nezadovoljivo. Leta 2015 so se lotili izvedbe take raziskave tudi v Sloveniji, konec marca 2019 pa smo dobili tudi v tiskani obliki prvi znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika. Pri pisanju znanstvenega komentarja, ki je izšel v treh zvezkih, je sodelovalo 47 avtorjev in 33 strokovnih pomočnikov, z glavnima urednikoma Katjo Filipčič in Damjanom Korošcem s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Na več kot

3.000 straneh so komentirali posebni del KZ-1 (291 členov). Od prve izdaje so bile sprejete kar štiri novele, med njimi teoretsko in praktično še prav posebej zahtevne s posegi v spolno in gospodarsko kazensko pravo. Marca 2023 je tako izšla prva od treh knjig posodobljenega komentarja, sledili pa bosta še dve.

Ključne besede: kazenski zakonik, novela, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, raziskava, kazensko pravo.

Prispevek je prikaz znanstvene monografije Sodniške insignije v evropskem in slovenskem pravnem izročilu avtorjev Vida Žepiča, dr. Tomaža Nabergoja, dr. Polone Vidmar in Igorja Zemljiča. Gre za dragocen in lično zasnovan prikaz delčka slovenske in (srednje)evropske kulturne dediščine, saj nam z vidikov štirih različnih strok ponuja vpogled v nekatere vidike pravnega življenja in kulturne zgodovine sodstva od antike do 19. stoletja.

Ključne besede: simbolika, pravna tradicija, sodniške insignije, sodniški meč, sodniška palica, kulturno izročilo.

Monografija Sodniško pravo je plod simpozija na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je potekal v začetku leta 2023. Knjigo sta v okviru zbirke Pravna obzorja uredila akad. prof. dr. Marijan Pavčnik in doc. dr. Aleš Novak, poleg njiju pa je sodelovalo še osem uglednih avtorjev in dve avtorici: dr. Maja Brkan, doc. dr. Tilen Štajnpihler Božič, izr. prof. dr. Samo Bardutzky, izr. prof. dr. Matej Accetto, prof. dr. Aleš Galič, prof. dr. Miro Cerar, akad. zasl. prof. dr. dr. h.c. mult. Janez Kranjc, Tomaž Pavčnik, izr. prof. dr. Primož Gorkič in mag. Nina Betetto. Poleg klasičnega znanstvenega instrumentarija knjiga vsebuje enajst izčrpnih poglavij, v katerih avtorji poglobljeno obravnavajo pojem in pojavnost sodniškega prava, Sodišče EU kot (so)ustvarjalca evropskega prava, sklicevanje na tuje sodniško pravo v slovenski ustavnosodni presoji, strateško pravdanje in razsojanje, jamstvo glede enotne sodne prakse v okviru pravice do poštenega sojenja, sodnikovo (ne)vezanost na podzakonske splošne akte, pretorjevo ustvarjanje novega prava v postopku, civilnopravne institute in ustavo kot vir sodniškega prava, sodišče kot (so)obli- kovalca pravil kazenskega procesnega prava in mehko sodniško pravo.

Ključne besede: sodniško pravo, sodna praksa, Ustavno sodišče, Sodišče EU, Evropsko sodišče za človekove pravice, pretorsko pravo, podzakonski predpisi, pravica do poštenega sojenja, civilnopravni instituti, sodniški kozmopolitizem, strateško pravdanje in razsojanje.

Ponatis razprave akademika prof. dr. Viktorja Korošca (1899−1985) z na- slovom Hethitica: Prispevek k razvoju hetitskega prava obravnava razvoj in nekatere osrednje problemske sklope pravne ureditve Hetitov, maloazijskega ljudstva, ki je bilo na vrhuncu svoje moči v 14. stoletjem pr. Kr. Spremna be- seda, ki jo je napisal prof. dr. Janez Kranjc, oriše Koroščev znanstveni opus, katerega pretežni del so razprave s področja pravne orientalistike. Čeprav je področje hetitologije v zadnjih šestdesetih letih napredovalo, ostajajo številna Koroščeva dognanja aktualna še danes, kar dokazujejo navedki njegovih del v razpravah in temeljnih prikazih hetitske pravne zgodovine.

Ključne besede: Hetiti, hetitologija, orientalska prava, Viktor Korošec, pravna zgodovina.

Kazenski zakonik (KZ-1) v zgodovini Slovenije ni bil poglobljeno znanstve- no komentiran v velikem raziskovalnem projektu. Z vidika skrbi za pravno kulturo je bilo tako stanje, milo rečeno, nezadovoljivo. Leta 2015 so se lotili izvedbe take raziskave tudi v Sloveniji, konec marca 2019 pa smo dobili tudi v tiskani obliki prvi znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika. Pri pisanju znanstvenega komentarja, ki je izšel v treh zvezkih, je sodelovalo 47 avtorjev in 33 strokovnih pomočnikov, z glavnima urednikoma Katjo Filipčič in Damjanom Korošcem s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Na več kot

3.000 straneh so komentirali posebni del KZ-1 (291 členov). Od prve izdaje so bile sprejete kar štiri novele, med njimi teoretsko in praktično še prav posebej zahtevne s posegi v spolno in gospodarsko kazensko pravo. Leta 2023 so tako izšle – s pomočjo nekaterih še dodatnih strokovnjakov – tri knjige posodoblje- nega komentarja, na skupaj kar 4.238 straneh.

Ključne besede: kazenski zakonik, novela, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, raziskava, kazensko pravo.

Knjiga je svojevrstno avtobiografsko delo, ki ga je avtor napisal na predlog urednice Tadeje L. Zupan za založbo Chiara. Podnaslov knjige, ki je uvrščena v zbirko Osebno, je Padci in pobiranja poetičnega pravnika. Pavliha je iskren zagovornik vrednotnega dojemanja sveta in življenja. Ta pogled zaznamuje domala celotno knjigo. Med temeljne vrednote uvršča »človečnost, nenasilje, zlato pravilo in pravičnost.« Prepričan je, da bo slehernik tedaj, ko bo »repro- gramiral algoritme lastnega etičnega in moralnega avtopilota«, postal boljši človek. Tedaj bo tudi »človeštvo lažje preživelo in se povzpelo na višjo raven razvoja.« Skupaj s Prešernom in njegovo Zdravljico naj dodam, da to raven lahko najdejo samo tisti, ki v srcu dobro mislijo.

Ključne besede: duhovnost, materialistično prepričanje, svetost življenja, člo- večnost, etos, vrhovna etika, pravo, naravno pravo.