Številka 7-8/2008

Kaj novega prinaša Lizbonska pogodba v primerjavi s Pogodbo o Ustavi za Evropo

Gledano z vidika poglabljanja evropske integracije Lizbonska pogodba v primerjavi s Pogodbo o Ustavi za Evropo ni naredila bistvenih korakov naprej, prej kakšnega nazaj. To je bila cena za izhod iz slepe ulice institucionalnega razvoja Unije, v kateri se je Unija znašla po zavrnitvi Pogodbe o Ustavi za Evropo na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.
Več...

Številka 11-12/2008

Zaščita državljanov v tujini z vojsko

Rusija je svoje vojaško posredovanje v Gruziji avgusta 2008 med drugim upravičevala z zaščito svojih v Južni Osetiji živečih državljanov. S svojim ravnanjem naj bi tudi izvrševala svoj del odgovornosti zaščite tamkajšnjega prizadetega prebivalstva. Mednarodno pravo kot instrument zaščite državljanov v tujini pozna konzularno oziroma diplomatsko zaščito. Sestavlja ju vrsta diplomatskih in mednarodnosodnih korakov, nikakor pa ne uporaba sile.
Več...

Številka 1-2/2009

Nova sodna entiteta na mednarodnem prizorišču: Posebni tribunal za Libanon in pomembnejši pravni vidiki njegove ustanovitve

Posebni tribunal za Libanon (PTL) je časovno gledano zadnje internacionalizirano kazensko sodišče, ki je bilo ustanovljeno s strani Združenih narodov (ZN) kot specifična sodna iniciativa tranzicijske pravičnosti in učinkovitega boja zoper nekaznovanost v Libanonu. V središču diskusij o ustanovitvi PTL je bilo vseskozi vprašanje o njegovem vplivu na suverenost libanonske oblasti, zlasti dejstvo, da bi s sprejemom resolucije Varnostnega sveta ZN na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine ZN obšli libanonsko demokracijo. Preprosto opirati se na idejo o »kršitvi mednarodnega miru in varnosti«, da bi presegli te argumente, ni ravno najbolj koristno.
Več...

Številka 3-4/2009

Prispevek profesorja Cigoja k pripravi in uveljavitvi Zakona o obligacijskih razmerjih

Avtor opiše pripravo besedila predloga Zakona o obligacijskih razmerjih, sprejetega leta 1978, in prispevek profesorja Stojana Cigoja k temu projektu.
Več...

Številka 5-6/2009

Odvzem otroka v sodnem ali upravnem postopku

Avtorica prikaže zapletenost in nepreglednost veljavne pravne ureditve ukrepov za varstvo koristi otrok. Zapletenost ureditve po njenem mnenju upočasnjuje odločanje in ogroža pravico do odločanja v razumnem roku, nepreglednost pa zmanjšuje pravno varnost staršev in otrok. Pravna ureditev ukrepov za varstvo koristi pa ni samo zapletena in nepregledna, temveč je tudi pomanjkljiva z vidika otrokovih pravic v upravnem postopku.
Več...

Številka 7-8/2009

Sponzorska pogodba in osebnostne pravice športnikov

Vrhunski športniki prek sponzorske pogodbe prenašajo svoje osebnostne pravice na sponzorje. Posebej zanimivo je razmerje endorsement med športnikom in gospodarskim subjektom, v katerem se izkoriščajo javna poznanost, slava in priljubljenost športnika, čigar ravnanje je usmerjeno na nagovarjanje javnosti v korist proizvoda ali firme sponzorja. Zastavlja se vprašanje, ali lahko endorsement štejemo med sponzorske pogodbe ali pa gre za drug pravni posel.
Več...

Številka 9-10/2009

Sinedrij − iz zgodovine judovskega sodstva

Besedilo prinaša prevod pomembnega poglavja Mišne, judovskega pravnega kodeksa iz II. stoletja, ki se ukvarja z delovanjem sinedrija; vrhovnega oblastnega, sodnega in upravnega organa judovske skupnosti v stari Palestini. Prevodu so dodani krajši uvod in obsežne opombe, ki pomagajo razumeti arhaično in precej kompleksno besedilo nam dokaj slabo znane judovske pravne kulture. Poleg rimskega prava in grške jurisprudence je zahodno pravno kulturo pomembno oblikovala tudi judovska pravna tradicija.
Več...

Številka 3-4/2010

Ustavna analiza slovenskega »pouka Miranda« in izločitev dokazov

Avtor podaja ustavnopravno analizo slovenske ureditve »pouka Miranda«, torej pouka osebi, ki ji je bila odvzeta prostost, ter namenja posebno pozornost vprašanju izločitve nezakonitih dokazov. Zlasti želi avtor prikazati analizo z vidika zahtev Ustave RS. Ugotavlja, da slovenska zakonska ureditev (ZKP) bistveno odstopa od ameriškega izvirnika ter tudi judikature Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Več...

Številka 9-10/2010

Diskriminacija na podlagi invalidnosti in definicija invalidnosti

V prispevku je avtorica prikazala različne načine boja proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti, predvsem v luči spreminjanja definicije invalidnosti oziroma diskriminacije na podlagi invalidnosti. Opozorila je na ureditev v mednarodnih aktih, aktih Evropske unije ter na slovensko ustavnopravno in zakonsko ureditev skupaj s sodno prakso. Sodobna protidiskriminacijska zakonodaja postavlja v ospredje posameznika, ne skupine posameznikov, le tako se vsakomur omogoči enake možnosti. Opisana sprememba je povezana s spremembo definicije invalidnosti – od definicije, ki temelji na medicinskem modelu invalidnosti, k definiciji, ki temelji na družbenem modelu invalidnosti; sprememba se odraža tako v mednarodnopravnih aktih kot v notranjepravnih aktih. Poleg tega ni bistvena definicija, ki opiše invalidnost, ampak definicija, ki opiše ravnanje diskriminacije na podlagi invalidnosti, saj namen ni zaščita posamezne skupine posameznikov, ampak odprava diskriminacije, ki temelji na določenem merilu – invalidnosti. V zvezi z odpravo diskriminacije se pou­darja tako formalna enakost kot enake možnosti; gre za aktivno delovanje družbe, da omogoči enakost možnosti za invalida in neinvalida. Le pri ek­stenzivnem razumevanju načela nediskriminacije se invalidu zagotovi dejansko enakopravna vključitev in participacija v socialno, predvsem delovno okolje.
Več...

Številka 1-2/2011

Psihična izgorelost pri odvetnikih

V Sloveniji raziskava o psihični izgorelosti odvetnikov še ni bila opravljena. Zato se je avtorica oprla na rezultate ameriških raziskav, iz katerih izhaja, da je poklic odvetnika najbolj depresiven poklic. Avtorica analizira tipične osebnostne lastnosti odvetnikov in tipične značilnosti odvetniškega poklica, ki vplivajo na pojav depresije in drugih duševnih motenj odvetnikov (kot sta na primer izgorelost, odvisnost od alkohola). V prispevku je obravnavano tudi vprašanje vpliva spola in slovenskega nacionalnega značaja na pojav duševnih motenj odvetnikov.
Več...

Številka 5-6/2011

Pravna ureditev lobiranja v Sloveniji in Evropski uniji

 Lobiranje je pomembna dejavnost, ki ob primerni pravni ureditvi pomeni širši vidik demokracije v interesu javnosti. V Sloveniji je lobiranje delno uredil Za- kon o integriteti in preprečevanju korupcije leta 2010, sicer pa je bilo pred tem področje pravno neurejeno in se je urejalo posredno v posameznih zakonskih in podzakonskih aktih. Lobiranje v Evropski uniji ni urejeno z zakonodajo. Ker je Bruselj postal pomembno lobistično središče, se poskuša pridobiti pre- gled nad lobisti. Evropska komisija je uvedla register zastopnikov interesov, ki omogoča prostovoljen vpis. Evropski parlament za lobiste, ki želijo vstopati v prostore parlamenta, zahteva vpis v register lobistov, na podlagi katerega se izda izkaznica, ki jim to omogoča. Članek pregledno prikaže spodbude za vpis v register in možnosti razvoja skupnega registra lobistov Evropskega parla- menta in Evropske komisije.
Več...

Številka 7-8/2011

Navidezno neskladje dveh sodb Sodišča EU glede pravic potnikov v letalskem prometu

High Court of Justice iz Velike Britanije meni, da je Sodišče Evropske unije v zadnjih letih izdalo dve vsebinsko nasprotni sodbi glede pravic potnikov ob veliki zamudi in odpovedi leta. Zato je na Sodišče naslovilo predhodno vprašanje, kako razlagati ti sodbi oziroma kakšni naj bodo časovni učinki druge od sodb. Menim, da zatrjevanega vsebinskega neskladja ni, saj je predmet odločanja v prvi sodbi bilo vprašanje, ali je Uredba, ki ureja pravice letalskih potnikov, (deloma ali v celoti) neveljavna, medtem ko je predmet odločanja v drugi sodbi bilo vprašanje, ali imajo tudi potniki, katerih let ima veliko zamudo, pravico do odškodnine. V članku je podrobno analizirano, zakaj v teh sodbah ni šlo za isto vprašanje. Sodišče sicer o predlogu za sprejetje predhodne odločbe še ni odločilo.
Več...

Pravno urejanje interesov v lokalni skupnosti

Potreba po pravni regulaciji bistvenih odnosov v lokalni skupnosti izvira iz narave teh odnosov, saj se uredijo v lokalni skupnosti eksistenčno pomembni pogoji življenja in dela. V krajevno pogojeni obliki združevanja ljudi se s pravno institucionalizacijo doseže relativna stabilnost in predvidljivost odnosov, ki so potencialno interesno konfliktni. Zato imajo vse moderne države lokalno samoupravo opredeljeno v svojih ustavah ter podrobneje urejeno v zakonodaji. Država s svojo zakonodajo vzpostavlja enoten sistem lokalne samouprave, s čimer jo zavaruje, in to celo pred posegi države same. Družbene procese izražanja, združevanja ter uveljavljanja interesov v enotah lokalne skupnosti institucionalizira najprej državni pravni sistem. Ta zadeva tako področje urejanja elementarnih družbenih odnosov kot tudi sfero oblasti oziroma upravljanja skupnih družbenih zadev. V okviru državnega pravnega sistema pa se številni družbeni odnosi, ki se vzpostavljajo v lokalni skupnosti, podrobneje pravno urejajo z avtonomnim (samoupravnim) pravom teh skupnosti.
Več...

Številka 5-6/2013

Zloraba zemljiškega dolga – kazenskopravni vidik onemogočanja odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma premoženja nezakonitega izvora

Zemljiški dolg je institut zavarovanja terjatve, ki upniku omogoča poplačilo iz vrednosti obremenjene nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. Čeprav je bil v slovenski pravni red vpeljan že leta 2003, z začetkom veljavnosti Stvarnopravnega zakonika (SPZ), je občuten porast ustanavljanja zemljiških dolgov mogoče opaziti šele v preteklih letih, kar gre pripisati poudarku organov pregona na obvladovanju gospodarske kriminalitete in korupcije ter tudi ustrezni spremembi kazenske zakonodaje, ki omogoča učinkovit odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma premoženja nezakonitega izvora. Osumljenci ali osebe, ki šele predvidevajo, da bi zoper njih lahko bil uveden predkazenski oziroma kasneje kazenski postopek, v katerem bo prišel v poštev odvzem premoženjske koristi, z ustanovitvijo zemljiškega dolga pred roko pravice zavarujejo svojo zasebno lastnino. Ker veljavna zakonska ureditev zemljiškega dolga dejansko onemogoča preprečitev tovrstnih zlorab, sta nujna ustrezna sprememba SPZ in strogo kazenskopravno sankcioniranje oseb, ki ustanovijo zemljiški dolg z izključnim namenom preprečitve poplačila upnikov s slabšim vrstnim redom.

Več...

Številka 3-4/2014

Vrednost spornega predmeta pri alternativnem reševanju potrošniških sporov

Po predlogu Zakona o alternativnem reševanju potrošniških sporov je za dostop do razsodišča, ki bo razsojalo o potrošniških sporih, predvidena najnižja in najvišja vrednost spornega predmeta. Medtem ko določitev najvišje vrednosti spornega predmeta po mnenju avtorice ni sporna, se težave lahko pojavijo pri določitvi najnižje vrednosti spornega predmeta. Ker ima potrošnik še vedno možnost vložiti zahtevek pred sodiščem, kjer ta omejitev ne velja, določitev najnižje vrednosti spornega predmeta pri alternativnem reševanju potrošniških sporov ni nedopustna, saj s tem ni kršena pravica do sodnega varstva. Kljub temu avtorica v članku taki omejitvi nasprotuje in navaja argumente za trditev, da tovrstna ureditev zaradi varstva potrošnikov in uveljavljanja njihovih pravic ni primerna, saj je kršitev potrošniških pravic največ prav pri manjših vrednostih spornega predmeta. Avtorica v prispevku preuči tudi ureditev drugih evropskih držav na področju alternativnega reševanja potrošniških sporov in tako tudi s primerjalnega stališča utemelji trditev, da za predlagano slovensko ureditev ni tehtnih razlogov. 

Več...

Številka 1-2/2015

Varstvo pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini v razmerju do upnika v izvršilnem postopku

Avtorica v članku obravnava situacijo, do katere pogosto prihaja v izvršilnih postopkih. Upnik vloži predlog za izvršbo na nepremičnino, katere zemljiškoknjižni lastnik je njegov dolžnik. V izvršilnem postopku se nato pojavi tretji, ki v ugovoru tretjega trdi, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretji zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Skozi pregled sodne prakse avtorica opozori na problem tehtanja med pravico tretjega do zasebne lastnine in upnikovo pravico do učinkovite izvršbe. Članek razlikuje primere, ko upnik pridobi hipoteko prisilno v izvršilnem postopku oziroma pravnoposlovno, ter primere, ko je pravica tretjega pridobljena originarno oziroma pravnoposlovno. Predstavljena sta razvoj sodne prakse glede vprašanja dobre vere in skrbnosti tretjega ter pomen načela zaupanja v zemljiško knjigo pri vprašanju varstva lastnika v razmerju do upnika v izvršilnem postopku. Avtorica sklene, da je naše pravo z namenom varstva lastnika v nekaterih primerih pregloboko poseglo v pravico upnika do učinkovite izvršbe.

Več...

Številka 7-8/2015

Javna služba in poslovanje notarske dejavnosti v Sloveniji

V vsakdanjem življenju se prej ko slej srečamo z notarskimi storitvami, bodisi zgolj v povezavi z overitvijo podpisa ali kako drugače. Javnost veliko časa ni vedela veliko o delovanju notarjev. Čedalje bolj se pojavlja interes za informiranje o njihovem poslovanju. Pri svojem delu notarji usklajujejo interese strank, nepristranskost in učinkovitost svojega delovanja. Delovati morajo v skladu z Zakonom o notariatu ter upoštevati notarsko tarifo. Z elektronskim načinom poslovanja so postali notarji dostopnejši, informacije o poslovni uspešnosti njihovega delovanja pa so še vedno skrivnost. Prihodki o notarski dejavnosti, ki jih je mogoče zaslediti v javnih medijih, ne povedo veliko o njihovem poslovanju, saj posamezne gospodarske kategorije poslovanja, kot so stroški, odhodki, dobiček itd. notarjev javnosti še vedno ostajajo nerazkriti. Javnost si prizadeva za razkritje teh podatkov bodisi s strani Notarske zbornice Slovenije ali katere druge organizacije (na primer AJPES). Ali se bo v prihodnosti to uresničilo, še ne vemo, lahko zgolj upamo, saj je notarska dejavnost javna dejavnost, zato bi bilo prav, da so podatki o delovanju te dejavnosti tudi javni.

Več...

Številka 3-4/2016

Poslovnofinančni fenomen prestrukturiranja in ukrepi prestrukturiranja

Ne glede na to, ali se nad dolžnikom vodi postopek zaradi insolventnosti ali postopek preventivnega prestrukturiranja, običajno samo ukrepi finančne narave niso dovolj koreniti poseg v poslovanje podjetja, da bi odpravili vzroke za nastanek insolventnosti. Zato so tudi v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) predvideni drugi ukrepi za odpravo vzrokov insolventnosti. Avtorica v uvodu povzema nekaj osnovnih opredelitev insolventnosti in prestrukturiranja, kot izhajajo iz ZFPPIPP. V nadaljevanju se osredotoči na celovito pripravo načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja, kot ga opredeljuje mednarodna praksa in je v veljavi pri načrtovanjih preobratov poslovanja v podjetjih. Avtorica poudarja, da postopkov, ki jih opisuje, ni nujno opravljati zgolj v fazi, ko je podjetje že ugotovilo znamenja insolventnosti, temveč bi jih morali izvajati vsi, ki so zaznali finančne težave.

Več...

Številka 5-6/2016

Lastninska pravica javnih zavodov nad premoženjem

Prispevek obravnava problematiko lastninske pravice javnih zavodov nad premoženjem, ki ga uporabljajo za opravljanje svoje dejavnosti. Leta 1991 sprejet Zakon o zavodih je statusno uredil področje javnih zavodov, vendar pa je ostalo veliko vprašanj odprtih. Poleg številnih drugih je ostalo nejasno temeljno vprašanje glede lastništva nad premoženjem javnih zavodov, v povezavi s 65. členom Zakona o zavodih, ki je določil, da premoženje, s katerim zavod upravlja, postane lastnina njegovega ustanovitelja. Nekateri javni zavodi so od sprejetja Zakona o zavodih dalje še naprej samostojno pridobivali nepremičnine in se vknjižili v zemljiško knjigo kot lastniki ter ustanavljali hčerinske družbe, zato je postalo zelo pomembno vprašanje, ali je javni zavod glede na določbe Zakona o zavodih sploh lahko lastnik tega premoženja. Že dalj časa se pripravljajo zakonske spremembe, ki bodo korenito spremenile ureditev javnih zavodov in s tem najverjetneje rešile tudi vprašanje v zvezi z njihovim premoženjem. Nov zakon je bil že večkrat v javni obravnavi, vendar še do danes ni bil sprejet. Vendar pa se postavlja vprašanje tudi, ali je tak zakon res rešitev za vse težave v zvezi s premoženjem javnih zavodov.

Več...

Številka 11-12/2016

Evropsko državljanstvo v zadevi Dereci in drugi proti Avstriji (C-256/2011)

Evropsko državljanstvo sestavlja omejen obseg pravic, ki pripadajo državljanom držav članic. Državljani EU uresničujejo te pravice v razmerju do drugih držav članic, v katere se preselijo, redkeje pa tudi do svojih matičnih držav. Zadeva Dereci in drugi proti Avstriji obravnava slednji položaj kot del nove doktrine državljanstva EU. S sodbo Dereci in drugi proti Avstriji je Sodišče EU razlago o preprečitvi dejanskega izvrševanja bistvene vsebine pravic državljanov Unije, ki bi bili prisiljeni zapustiti ozemlje Evropske unije (zadeva Ruiz Zambrano, C-34/09, sodba z dne 8. marca 2011), omejilo na najbolj izjemne okoliščine, ko bi bil državljan Unije zaradi zavrnitve dovoljenja za prebivanje družinskemu članu dejansko prisiljen zapustiti območje Unije. Članek analizira vpliv te sodbe na povezane pravice, emigracijsko in imigracijsko politiko držav članic, finančne posledice odločitve, vlogo nacionalnega prava in primerjavo s Slovenijo, pri čemer zaključuje, da merilo zapustitve ozemlja Unije ne bi smelo biti edina izjemna okoliščina, zaradi katere bo državljanu Unije preprečeno izvrševanje bistvene vsebine pravic, ki izhajajo iz statusa državljana Unije. To namreč precej nasprotuje prizadevanjem Unije za izboljšanje položaja otrokovih pravic in priznavanju pomena starševstva, v nasprotju s katerim bi bilo državljanstvu Unije »odvzet polni učinek«.


Več...


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo