Nova sodna entiteta na mednarodnem prizorišču: Posebni tribunal za Libanon in pomembnejši pravni vidiki njegove ustanovitve
Pravnik, let. 64 (126), št. 1-2, str. 79–88.
Posebni tribunal za Libanon (PTL) je časovno gledano zadnje internacionalizirano kazensko sodišče, ki je bilo ustanovljeno s strani Združenih narodov (ZN) kot specifična sodna iniciativa tranzicijske pravičnosti in učinkovitega boja zoper nekaznovanost v Libanonu. V središču diskusij o ustanovitvi PTL je bilo vseskozi vprašanje o njegovem vplivu na suverenost libanonske oblasti, zlasti dejstvo, da bi s sprejemom resolucije Varnostnega sveta ZN na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine ZN obšli libanonsko demokracijo. Preprosto opirati se na idejo o »kršitvi mednarodnega miru in varnosti«, da bi presegli te argumente, ni ravno najbolj koristno.
Posebni tribunal za Libanon (PTL) je časovno gledano zadnje internacionalizirano kazensko sodišče, ki je bilo ustanovljeno s strani Združenih narodov (ZN) kot specifična sodna iniciativa tranzicijske pravičnosti in učinkovitega boja zoper nekaznovanost v Libanonu. V mnogih pogledih podobno prejšnjim mednarodnim in hibridnim sodnim institucijam ostaja samo ob dejstvu, da njegova stvarna pristojnost ne obsega mednarodnih hudodelstev. Tako je v nekaterih pogledih mednarodno, vendar ne mednarodno kazensko sodišče v smislu, kot je bil opredeljen s strani Meddržavnega sodišča v zadevi Yerodia, katere jedro je tvoril konflikt med univerzalno kazensko jurisdikcijo in imuniteto pred kazensko jurisdikcijo ter osebno nedotakljivostjo v sporu med Demokratično republiko Kongo in Belgijo (Nalog za prijetje z dne 11. aprila 2000). Vprašanje, ki nas v tem kontekstu zanima, je predvsem, ali naj to novo sodno telo obravnava suvereno imuniteto na enak način kot drugi mednarodni in internacionalizirani kazenski tribunali, ustanovljeni s strani ZN. V središču diskusij o ustanovitvi PTL je bilo vseskozi vprašanje o njegovem vplivu na suverenost libanonske oblasti, zlasti dejstvo, da bi s sprejemom resolucije Varnostnega sveta ZN na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine ZN obšli libanonsko demokracijo. Preprosto opirati se na idejo o »kršitvi mednarodnega miru in varnosti«, da bi presegli te argumente, ni ravno najbolj koristno. V tem pogledu je veliko bolj uporabno umestiti formiranje PTL v nastajajoče in razvijajoče se prakse mednarodnega kazenskega pravosodja, za katere je značilno, da se postopoma osamosvajajo in osvobajajo omejitev »mednarodnega miru in varnosti« ter tako dobivajo logično osnovo.