Avtorica prek treh raziskovalnih vprašanj obravnava transnacionalno pravo. V ta namen najprej predstavi proces tranzicije iz obdobja moderne v obdobje postmoderne, kar je osnova za obravnavo vseh vprašanj. Zatem odgovarja na prvo raziskovalno vprašanje: kaj pomeni transnacionalno pravo in ali sploh obstaja? Odgovor je podan prek opredelitve, delitve in opisa vseh značilnosti tega pojma. Sledi odgovor na drugo raziskovalno vprašanje: kako je transna- cionalno pravo vplivalo na preobrazbo države? Prek njega se članek osredinja na vpliv transnacionalnega prava na suverenost in demokracijo države, insti- tucionalno infrastrukturo držav, spoštovanje človekovih pravic, načelo pravne države ter legitimnost, legalnost, pravičnost, enotnost, skladnost in druge zna- čilnosti prava. V sklepnem delu avtorica odgovarja na tretje vprašanje: kako lahko postmoderna država omeji grožnje in izrabi priložnosti transnacional- nega prava? Avtorica kot rešitev predlaga prav spremembe v pravnem izobra- ževanju, ki bi omogočile boljši in obsežnejši študij transnacionalnega prava. Z novim znanjem bi tako države še naprej znale ohranjati svoje državne ureditve, pravne trende in vrednote, hkrati pa še izboljšale svoja šibka področja z ele- menti transnacionalnega prava.

Ključne besede: obdobje moderne, obdobje postmoderne, moderna država, postmoderna država, moderno pravo, transnacionalno pravo, pravna izobrazba.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) kot enega od ukrepov varstva avtorskih pravic določa tudi registracijo avtorskih del, ki je prostovoljna. Re- gistracija je plačljiv vpis in shramba izvirnika ali primerka avtorskega dela v javni register zavarovanih del. Z registracijo svojih avtorskih del lahko avtorji oziroma imetniki avtorskih pravic vzpostavijo tako imenovano izpodbojno dvojno domnevo, zaradi katere se šteje, dokler ni dokazano drugače, da gre pri njihovih registriranih delih za avtorsko delo in da avtorske pravice pripadajo registriranim imetnikom avtorskih pravic. V letu 2021 je bilo registriranih 73 avtorskih del, med katerimi so bili na primer računalniški programi, mobilne aplikacije, romani, fotografije, arhitekturni načrti in vzorci čipk. Kot imetniki avtorskih pravic so bile v približno enakem delu registrirane tako fizične ose- be, ki so bile večinoma avtorji, kot tudi pravne osebe, toda slednje zgolj kot imetnice avtorskih pravic.

Ključne besede: avtorske pravice, avtorsko delo, registracija, izpodbojna dvojna domneva, register avtorskih del, ukrep varstva, preventivno avtorskopravno varstvo, dokazno breme.