V Sloveniji raziskava o psihični izgorelosti odvetnikov še ni bila opravljena. Zato se je avtorica oprla na rezultate ameriških raziskav, iz katerih izhaja, da je poklic odvetnika najbolj depresiven poklic. Avtorica analizira tipične osebnostne lastnosti odvetnikov in tipične značilnosti odvetniškega poklica, ki vplivajo na pojav depresije in drugih duševnih motenj odvetnikov (kot sta na primer izgorelost, odvisnost od alkohola). V prispevku je obravnavano tudi vprašanje vpliva spola in slovenskega nacionalnega značaja na pojav duševnih motenj odvetnikov.

 Lobiranje je pomembna dejavnost, ki ob primerni pravni ureditvi pomeni širši vidik demokracije v interesu javnosti. V Sloveniji je lobiranje delno uredil Za- kon o integriteti in preprečevanju korupcije leta 2010, sicer pa je bilo pred tem področje pravno neurejeno in se je urejalo posredno v posameznih zakonskih in podzakonskih aktih. Lobiranje v Evropski uniji ni urejeno z zakonodajo. Ker je Bruselj postal pomembno lobistično središče, se poskuša pridobiti pre- gled nad lobisti. Evropska komisija je uvedla register zastopnikov interesov, ki omogoča prostovoljen vpis. Evropski parlament za lobiste, ki želijo vstopati v prostore parlamenta, zahteva vpis v register lobistov, na podlagi katerega se izda izkaznica, ki jim to omogoča. Članek pregledno prikaže spodbude za vpis v register in možnosti razvoja skupnega registra lobistov Evropskega parla- menta in Evropske komisije.

High Court of Justice iz Velike Britanije meni, da je Sodišče Evropske unije v zadnjih letih izdalo dve vsebinsko nasprotni sodbi glede pravic potnikov ob veliki zamudi in odpovedi leta. Zato je na Sodišče naslovilo predhodno vprašanje, kako razlagati ti sodbi oziroma kakšni naj bodo časovni učinki druge od sodb. Menim, da zatrjevanega vsebinskega neskladja ni, saj je predmet odločanja v prvi sodbi bilo vprašanje, ali je Uredba, ki ureja pravice letalskih potnikov, (deloma ali v celoti) neveljavna, medtem ko je predmet odločanja v drugi sodbi bilo vprašanje, ali imajo tudi potniki, katerih let ima veliko zamudo, pravico do odškodnine. V članku je podrobno analizirano, zakaj v teh sodbah ni šlo za isto vprašanje. Sodišče sicer o predlogu za sprejetje predhodne odločbe še ni odločilo.

Potreba po pravni regulaciji bistvenih odnosov v lokalni skupnosti izvira iz narave teh odnosov, saj se uredijo v lokalni skupnosti eksistenčno pomembni pogoji življenja in dela. V krajevno pogojeni obliki združevanja ljudi se s pravno institucionalizacijo doseže relativna stabilnost in predvidljivost odnosov, ki so potencialno interesno konfliktni. Zato imajo vse moderne države lokalno samoupravo opredeljeno v svojih ustavah ter podrobneje urejeno v zakonodaji. Država s svojo zakonodajo vzpostavlja enoten sistem lokalne samouprave, s čimer jo zavaruje, in to celo pred posegi države same. Družbene procese izražanja, združevanja ter uveljavljanja interesov v enotah lokalne skupnosti institucionalizira najprej državni pravni sistem. Ta zadeva tako področje urejanja elementarnih družbenih odnosov kot tudi sfero oblasti oziroma upravljanja skupnih družbenih zadev. V okviru državnega pravnega sistema pa se številni družbeni odnosi, ki se vzpostavljajo v lokalni skupnosti, podrobneje pravno urejajo z avtonomnim (samoupravnim) pravom teh skupnosti.