Številka 11-12/2008

Materia Constitutionis (Glose ob 20-letnici Pisateljske ustave)

Uvodnik k zadnji izdaji revije Pravnik v letu 2008 je posvečen t. i. Pisateljski ustavi, kar je sopomenka za Teze za Ustavo Republike Slovenije, ki so bile aprila 1988 objavljene v Gradivu za slovensko ustavo. »Gradivo« sta pripravili Ustavna komisija upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev in Delovna skupina za ustavni razvoj pri slovenskem sociološkem društvu. Pisateljska ustava je pomembno in dragoceno dejanje, ki je tvorno sooblikovalo ustavno pot do besedila veljavne Ustave Republike Slovenije (z dne 28. decembra 1991).
Več...

Številka 3-4/2009

Opus profesorja Cigoja

Avtorica poda biografske podatke in okvirno oriše opus profesorja Stojana Cigoja. Avtorica poudarja, da so značilnosti načina profesorjevega dela problemski pristop, primerjalnopravna razčlenitev, upoštevanje sodne prakse, organska rast.
Več...

Številka 11-12/2009

Lizbonska pogodba med mistiko in pragmatizmom

Uvodnik ponuja premislek o okoliščinah in posledicah začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Na kratko so predstavljene institucionalne, strukturne in vsebinske novosti, ki jih Lizbonska pogodba vnaša v pravno ureditev Evropske
unije, predvsem pa je dejanski pomen vsebovanih sprememb ovrednoten v luči njenega simbolnega sporočila.
Več...

Številka 3-4/2010

Pravna fakulteta v Ljubljani − pogled od znotraj

Gre za opis nekaj doživljajev in dojemanj Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v zadnjih skoraj 60 letih s strani njene zaslužne profesorice in nekoč tudi dekanje.
Več...

90 let Pravne fakultete v Ljubljani

Prispevek prikaže veliko dejstev o zgodovini Pravne fakultete v Ljubljani.
Več...

Številka 5-6/2010

O vrednotah, etiki in pravu po koncu »zlate dobe«

Besedilo prispevka je govor na slovesnosti ob Dnevu Pravne fakultete v Ljubljani in zaključku praznovanja njene 90-letnice, 15. aprila 2010.
Več...

Številka 7-8/2010

Zahteva za spoštovanje temeljnih načel demokratične pravne države (Uvodna beseda k Manifestu za evropsko kriminalitetno politiko)

Prispevek je uvod oziroma predgovor k avtorjevem prevodu Manifesta za evropsko kriminalitetno politiko.
Več...

Številka 5-6/2011

Naša odgovornost med prejemanjem in ustvarjanjem tradicije

Več...

Številka 9-10/2011

Krhkost človekovega dostojanstva

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije odpira tudi vprašanje, kakšna je narava človekovega dostojanstva kot ustavnosodnega argumenta. Temeljna vez s pravom je, da mora biti pravna ureditev kot celota človečna. Če so deli prava nečlovečni in če hkrati samo pravo nima mehanizma, kako je mogoče nečlovečne dele odstraniti, je treba v ekstremnih primerih uporabiti argument neprava.
V slovenski ustavi ni izrecne opredelitve o človekovem dostojanstvu, nesporno pa je, da jo je mogoče izpeljati iz niza ustavnih določil. V pravnem pomenu ima človekovo dostojanstvo dvojno naravo: na eni strani je pravno načelo, na drugi pa je tudi pravno pravilo. V nobenem od teh primerov ne zadošča, da se opiramo samo na »demokratično republiko« (1. člen Ustave RS) ali na kak­šno drugo temeljno pravno načelo (na primer na vladavino prava); vselej je potrebno tudi to, da ga kot ustavno vrednoto povežemo s tistimi ustavnimi (temeljnimi) pravicami, ki zajemajo posamezne razsežnosti človekovega dostojanstva.
Človekovo dostojanstvo je skupno vrednostno izhodišče, iz katerega poganja celotna ustavna zgradba. Ambivalentnost prava in temeljnih pravic je dodaten razlog, da je človekovo dostojanstvo osrednje vsebinsko merilo za razlago ustave in temeljnih pravic.
Več...

Številka 11-12/2011

Občni državljanski zakonik in razvoj slovenskega civilnega prava

Več...

Številka 1-2/2012

Temeljne socialne pravice kot človekove pravice

Več...

Številka 3-4/2012

Prehojena pot in nadaljnja smer razvoja Državnega pravobranilstva Republike Slovenije kot organa pravosodj

Avtor v uvodniku spominja na petnajsto obletnico delovanja Državnega pra- vobranilstva Republike Slovenije po Zakonu o državnem pravobranilstvu iz leta 1997. Ob tem poudari pomen organa, ki mu je zaupano varstvo premo- ženjskih pravic in koristi politično-teritorialnih enot. Navede tudi, da je insti- tucija pravobranilstva nastala že v rimskem pravu, v času rimskega impera- torja Hadrijana, ko so posle zastopanja države pred sodišči opravljale osebe, ki so se imenovale advocatus fisci. V uvodniku je prikazan zgodovinski razvoj pravobranilstva na slovenskem ozemlju. V zvezi z vlogo državnega pravobra- nilstva v okviru pravosodja avtor nakaže mogoče smeri razvoja in prilagajanje organa ciljem pravosodja ter okoliščinam v družbi.
Več...

Številka 3-4/2013

Etični in moralni kompas pravnikov in prava

Več...

Številka 11-12/2015

Razlagalnost ustave in zakonov

Ustava ni samo temeljni vsebinski pravni akt, ki ureja temeljne (človekove) pravice, temeljna pravna načela in državno ureditev. Pomembno je, da je tudi izhodiščni postopkovni akt, ki omogoča, da državnopravno organizirana skupnost lahko deluje. V naravi vsakega normativnega pravnega akta, ustave pa še posebej, je, da njegova vsebina ni vnaprej samodejno tako določno izklesana, da jo je treba samo še uporabiti. Preden pravni akt, ustavo pa še posebej, uporabimo, ga je treba razumeti. Ustava ponuja niz razlagalnih možnosti in je pomensko dovolj odprta, da jo ustavno sodišče lahko nadalje razvija. Nadaljnji razvoj omogočajo zlasti pravna načela, ki jih najdemo med uvodnimi določili, in sklop temeljnih (človekovih) pravic, v katerih je spet vrsta opredelitev, ki imajo naravo pravnih načel. Pokojni nemški profesor in ugledni ustavni sodnik Winfried Hassemer utemeljeno poudarja, da so temeljne (človekove) pravice naravnopravni del ustave. Katalogi temeljnih pravic, ki jih imajo moderne ustave, so sad racionalističnega naravnega prava; v obsegu, v katerem so vstopile v ustavo, so pomemben vsebinski okvir, ki je lahko vir razvoja temeljnih pravic in hkrati vir, ki zakonodajo navdihuje in oplaja. V naravi vsakega pravnega akt, ustave pa še posebej, je, da je razlika med pravom kot tekstom in pravom kot procesom interpretacije in izvrševanja tega teksta. Na to antinomijo nas je že v otvoritvenem predavanju »Pravo in revolucija«, s katerim so se začela predavanja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, 15. aprila 1920 opozoril Leonid Pitamic. Navedena antinomija razločno razpira, da je za besedilom vselej človek, ki odloča, to je človek, ki je tudi moralna osebnost. Pravo in morala res nista istovetna, med njima so celo radikalne razlike, a tudi tako tesne vezi, da pravo izgubi legitimnost, če pozabimo na elementarne ustavne in pravne vrednote. Ko ustavo in zakone razlagamo in sprejemamo odločitve, smo naposled na čistini in se moramo naposled opreti le še na samega sebe. V tem sta privlačnost in izziv pravnikovega dela, a tudi veliko breme in odgovornost, ki ju moramo nositi.


Več...

Številka 11-12/2016

25 let Ustave Republike Slovenije: ponos, zadovoljstvo in spoštovanje

Besedilo je govor, ki ga je imel avtor, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, na slovesnosti ob 25-letnici Ustave Republike Slovenije, 15. decembra 2016 na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Avtor v Ustavi vidi procesni dokument, ki mora neposredno usmerjati sodno odločanje v posameznih primerih, prav tako pa pojasnjuje pomen, ki ga ima Ustavno sodišče za delovanje pravnega sistema. Ob tem oriše ključne kvalitete sodnega odločanja, kot so sistemska neobremenjenost, neodvisnost, odprtost in pravičnost. V zvezi z Ustavo poudarja tudi ponos, zadovoljstvo in spoštovanje, ki so lahko navdih za aktualni čas.


Več...

Številka 1-2/2017

Petletni pravni študij in razvoj pravnega študija v svetu

V besedilu avtor obravnava idejo prenove pravnega študija v obliki enovitega petletnega magistrskega študijskega programa, ki jo v zadnjih letih vse aktivneje snuje Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. 

Več...

Številka 3-4/2017

Nekaj kritičnih misli o kriminalitetni politiki na področju gospodarstva

Avtor opozarja na to, da se gospodarska kriminaliteta sicer res izmika nedvoumnim in trdnim merilom za razločevanje med poslovnimi ravnanji, ki so normalna v gospodarskem poslovanju v kapitalistični družbi, ki je družba tveganja, in ravnanji, ki so nedvomno kriminalna. Toda to ne pomeni, da to dejstvo upravičuje neizmerno in samovoljno širjenje inkriminacij na tem področju.

Več...

Številka 5-6/2017

Mreža sestavin sodniškega poklica

Avtor v prispevku kritično obravnava vprašanje usposabljanja za sodniški in druge pravosodne poklice. Usposabljanje je namreč, po njegovem mnenju, že od priprav na pravniški državni izpit neprilagojeno značilnostim in zahtevam posameznega pravosodnega profila, zato se zavzema za njegovo reformo.


Več...

Ustavnopravni vidik neodvisnosti sodstva

Sodstvo je neodvisno toliko, kolikor je neodvisen vsak posamezni sodnik. Zato je tako pomembno, kako ustava in zakoni urejajo njegov položaj. 

Več...

Številka 1-2/2018

Vloga nacionalnih ustav v pravu Evropske unije. Od skupnih vrednot do medsebojnega zaupanja in tvornega dialoga

Objavljeni prispevek je dr. Koen Lenaerts, predsednik Sodišča Evropske unije, predstavil na slovesnosti ob dnevu ustavnosti na Ustavnem sodišču Republike Slovenije 21. decembra 2017. V njem predstavlja različne vidike razmerja med nacionalnimi ustavami in pravom Evropske unije, ki se je oblikovalo predvsem prek sodne prakse najvišjih sodišč v državah članicah in Sodišča Evropske unije.
Več...

Številka 9-10/2018

IGLIČAR, Albin: Ob priznanju

Besedilo je zahvalni govor, ki ga je imel avtor ob prejemu nagrade Zveze društev pravnikov Slovenije za življenjsko delo v Portorožu, 11. oktobra 2018.
Več...

Številka 11-12/2018

Trije stebri pravne države in Pravna fakulteta v Ljubljani

Pravna država je demokratična država, ki temelji na delitvi oblasti in v kateri je delovanje državnih organov vezano na veljavno pravo. In čeprav sprejema pravne predpise predstavniško telo, v katerem sedijo politiki, je bistveno, da ima možnost in željo najti pravnike, ki mu morejo pri tem strokovno svetovati.
Več...

Pravni red na prepihu – Evropa na pragu 100. obletnice Versajske mirovne pogodbe

Evropa in svet sta bila v zadnjih letih priča več neprimerljivim izzivom temeljev nacionalnega, evropskega in mednarodnega prava. Države se ne zmenijo za odločbe pristojnih sodišč, ogrožajo obstoj mednarodnih pogodb, ali pa ustavna načela potiskajo na rob. Kod posledica so pravne vrednote nespoštovane, izkušnje preteklosti ignorirane ali pa pristransko tolmačene. Vse to ogroža mirno prihodnost.
Več...


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo