Številka 11-12/2008

Materia Constitutionis (Glose ob 20-letnici Pisateljske ustave)

Uvodnik k zadnji izdaji revije Pravnik v letu 2008 je posvečen t. i. Pisateljski ustavi, kar je sopomenka za Teze za Ustavo Republike Slovenije, ki so bile aprila 1988 objavljene v Gradivu za slovensko ustavo. »Gradivo« sta pripravili Ustavna komisija upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev in Delovna skupina za ustavni razvoj pri slovenskem sociološkem društvu. Pisateljska ustava je pomembno in dragoceno dejanje, ki je tvorno sooblikovalo ustavno pot do besedila veljavne Ustave Republike Slovenije (z dne 28. decembra 1991).
Več...

Številka 3-4/2009

Opus profesorja Cigoja

Avtorica poda biografske podatke in okvirno oriše opus profesorja Stojana Cigoja. Avtorica poudarja, da so značilnosti načina profesorjevega dela problemski pristop, primerjalnopravna razčlenitev, upoštevanje sodne prakse, organska rast.
Več...

Številka 11-12/2009

Lizbonska pogodba med mistiko in pragmatizmom

Uvodnik ponuja premislek o okoliščinah in posledicah začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Na kratko so predstavljene institucionalne, strukturne in vsebinske novosti, ki jih Lizbonska pogodba vnaša v pravno ureditev Evropske
unije, predvsem pa je dejanski pomen vsebovanih sprememb ovrednoten v luči njenega simbolnega sporočila.
Več...

Številka 3-4/2010

Pravna fakulteta v Ljubljani − pogled od znotraj

Gre za opis nekaj doživljajev in dojemanj Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v zadnjih skoraj 60 letih s strani njene zaslužne profesorice in nekoč tudi dekanje.
Več...

90 let Pravne fakultete v Ljubljani

Prispevek prikaže veliko dejstev o zgodovini Pravne fakultete v Ljubljani.
Več...

Številka 5-6/2010

O vrednotah, etiki in pravu po koncu »zlate dobe«

Besedilo prispevka je govor na slovesnosti ob Dnevu Pravne fakultete v Ljubljani in zaključku praznovanja njene 90-letnice, 15. aprila 2010.
Več...

Številka 7-8/2010

Zahteva za spoštovanje temeljnih načel demokratične pravne države (Uvodna beseda k Manifestu za evropsko kriminalitetno politiko)

Prispevek je uvod oziroma predgovor k avtorjevem prevodu Manifesta za evropsko kriminalitetno politiko.
Več...

Številka 5-6/2011

Naša odgovornost med prejemanjem in ustvarjanjem tradicije

Več...

Številka 9-10/2011

Krhkost človekovega dostojanstva

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije odpira tudi vprašanje, kakšna je narava človekovega dostojanstva kot ustavnosodnega argumenta. Temeljna vez s pravom je, da mora biti pravna ureditev kot celota človečna. Če so deli prava nečlovečni in če hkrati samo pravo nima mehanizma, kako je mogoče nečlovečne dele odstraniti, je treba v ekstremnih primerih uporabiti argument neprava.
V slovenski ustavi ni izrecne opredelitve o človekovem dostojanstvu, nesporno pa je, da jo je mogoče izpeljati iz niza ustavnih določil. V pravnem pomenu ima človekovo dostojanstvo dvojno naravo: na eni strani je pravno načelo, na drugi pa je tudi pravno pravilo. V nobenem od teh primerov ne zadošča, da se opiramo samo na »demokratično republiko« (1. člen Ustave RS) ali na kak­šno drugo temeljno pravno načelo (na primer na vladavino prava); vselej je potrebno tudi to, da ga kot ustavno vrednoto povežemo s tistimi ustavnimi (temeljnimi) pravicami, ki zajemajo posamezne razsežnosti človekovega dostojanstva.
Človekovo dostojanstvo je skupno vrednostno izhodišče, iz katerega poganja celotna ustavna zgradba. Ambivalentnost prava in temeljnih pravic je dodaten razlog, da je človekovo dostojanstvo osrednje vsebinsko merilo za razlago ustave in temeljnih pravic.
Več...

Številka 11-12/2011

Občni državljanski zakonik in razvoj slovenskega civilnega prava

Več...

Številka 1-2/2012

Temeljne socialne pravice kot človekove pravice

Več...

Številka 3-4/2012

Prehojena pot in nadaljnja smer razvoja Državnega pravobranilstva Republike Slovenije kot organa pravosodj

Avtor v uvodniku spominja na petnajsto obletnico delovanja Državnega pra- vobranilstva Republike Slovenije po Zakonu o državnem pravobranilstvu iz leta 1997. Ob tem poudari pomen organa, ki mu je zaupano varstvo premo- ženjskih pravic in koristi politično-teritorialnih enot. Navede tudi, da je insti- tucija pravobranilstva nastala že v rimskem pravu, v času rimskega impera- torja Hadrijana, ko so posle zastopanja države pred sodišči opravljale osebe, ki so se imenovale advocatus fisci. V uvodniku je prikazan zgodovinski razvoj pravobranilstva na slovenskem ozemlju. V zvezi z vlogo državnega pravobra- nilstva v okviru pravosodja avtor nakaže mogoče smeri razvoja in prilagajanje organa ciljem pravosodja ter okoliščinam v družbi.
Več...

Številka 3-4/2013

Etični in moralni kompas pravnikov in prava

Več...

Številka 11-12/2015

Razlagalnost ustave in zakonov

Ustava ni samo temeljni vsebinski pravni akt, ki ureja temeljne (človekove) pravice, temeljna pravna načela in državno ureditev. Pomembno je, da je tudi izhodiščni postopkovni akt, ki omogoča, da državnopravno organizirana skupnost lahko deluje. V naravi vsakega normativnega pravnega akta, ustave pa še posebej, je, da njegova vsebina ni vnaprej samodejno tako določno izklesana, da jo je treba samo še uporabiti. Preden pravni akt, ustavo pa še posebej, uporabimo, ga je treba razumeti. Ustava ponuja niz razlagalnih možnosti in je pomensko dovolj odprta, da jo ustavno sodišče lahko nadalje razvija. Nadaljnji razvoj omogočajo zlasti pravna načela, ki jih najdemo med uvodnimi določili, in sklop temeljnih (človekovih) pravic, v katerih je spet vrsta opredelitev, ki imajo naravo pravnih načel. Pokojni nemški profesor in ugledni ustavni sodnik Winfried Hassemer utemeljeno poudarja, da so temeljne (človekove) pravice naravnopravni del ustave. Katalogi temeljnih pravic, ki jih imajo moderne ustave, so sad racionalističnega naravnega prava; v obsegu, v katerem so vstopile v ustavo, so pomemben vsebinski okvir, ki je lahko vir razvoja temeljnih pravic in hkrati vir, ki zakonodajo navdihuje in oplaja. V naravi vsakega pravnega akt, ustave pa še posebej, je, da je razlika med pravom kot tekstom in pravom kot procesom interpretacije in izvrševanja tega teksta. Na to antinomijo nas je že v otvoritvenem predavanju »Pravo in revolucija«, s katerim so se začela predavanja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, 15. aprila 1920 opozoril Leonid Pitamic. Navedena antinomija razločno razpira, da je za besedilom vselej človek, ki odloča, to je človek, ki je tudi moralna osebnost. Pravo in morala res nista istovetna, med njima so celo radikalne razlike, a tudi tako tesne vezi, da pravo izgubi legitimnost, če pozabimo na elementarne ustavne in pravne vrednote. Ko ustavo in zakone razlagamo in sprejemamo odločitve, smo naposled na čistini in se moramo naposled opreti le še na samega sebe. V tem sta privlačnost in izziv pravnikovega dela, a tudi veliko breme in odgovornost, ki ju moramo nositi.


Več...

Številka 11-12/2016

25 let Ustave Republike Slovenije: ponos, zadovoljstvo in spoštovanje

Besedilo je govor, ki ga je imel avtor, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, na slovesnosti ob 25-letnici Ustave Republike Slovenije, 15. decembra 2016 na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Avtor v Ustavi vidi procesni dokument, ki mora neposredno usmerjati sodno odločanje v posameznih primerih, prav tako pa pojasnjuje pomen, ki ga ima Ustavno sodišče za delovanje pravnega sistema. Ob tem oriše ključne kvalitete sodnega odločanja, kot so sistemska neobremenjenost, neodvisnost, odprtost in pravičnost. V zvezi z Ustavo poudarja tudi ponos, zadovoljstvo in spoštovanje, ki so lahko navdih za aktualni čas.


Več...

Številka 1-2/2017

Petletni pravni študij in razvoj pravnega študija v svetu

V besedilu avtor obravnava idejo prenove pravnega študija v obliki enovitega petletnega magistrskega študijskega programa, ki jo v zadnjih letih vse aktivneje snuje Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. V svojem prispevku k razpravi o taki prenovi avtor opravi krajši pregled nedavnih pobud in izpeljanih reform pravnega študija drugod po svetu – v Evropi, ZDA, Avstraliji, Indiji, Južni Afriki, Južni Koreji, na Japonskem in še kje – ter skuša iz njih izluščiti spoznanja, s katerimi je mogoče vrednotiti in izostriti tudi ljubljanska prizadevanja. V pregledu se na eni strani izriše znana velika raznolikost študijskih programov v skladu z razlikami med družbeno in politično pogojenimi pravnimi sistemi, na drugi pa vendarle tudi nekatere njihove sorodne značilnosti in podobne cilje reform v zadnjih letih, ki govorijo v prid organizacije študija prava v obliki enovitega študijskega programa.


Več...

Številka 3-4/2017

Nekaj kritičnih misli o kriminalitetni politiki na področju gospodarstva

Avtor opozarja na to, da se gospodarska kriminaliteta sicer res izmika nedvoumnim in trdnim merilom za razločevanje med poslovnimi ravnanji, ki so normalna v gospodarskem poslovanju v kapitalistični družbi, ki je družba tveganja, in ravnanji, ki so nedvomno kriminalna. Toda to ne pomeni, da to dejstvo upravičuje neizmerno in samovoljno širjenje inkriminacij na tem področju. Avtor opozarja, da na to kazenskopravno področje vse bolj prodirajo merila, ki so do pred leti veljala na področju civilnega prava. Tako sta zlasti kaznivi dejanji zloraba položaja ali zaupanja in poslovna goljufija predmet brezmejnega širjenja inkriminacij, kar pa odpira vrata vsakršni samovolji vladajoče politične elite. Ta je namreč že ob začetku prodora neoliberalistične variante kapitalizma razglasila gospodarsko kriminaliteto za pojav, ki ogroža obstoj demokratične družbene ureditve, tako kot so pred kakimi petdesetimi leti tedanji vzhodnoevropski voditelji razglašali politično kriminaliteto za pojav, ki ogroža socializem. V resnici pa danes demokratično družbeno ureditev in njene poglavitne vrednote, kot so strpnost, vladavina prava in človekove pravice, v vseh zahodnih državah in tudi pri nas ogroža neodmerjeno in izključno v kazensko represijo usmerjeno odzivanje zoper ta pojav. Zato avtor svari pred zlorabo kazenskega prava za njegovemu bistvu nasprotne cilje, kot so reševanje političnih, gospodarskih in socialnih problemov in konfliktov. Na koncu se avtor zavzame za kriminalitetno politiko na sploh in posebej na gospodarskem področju, ki bi bila utemeljena na strokovnih in znanstvenih analizah, umirjena in razumna, ki ne bi bila sredstvo vladanja in za politične obračune. Hkrati se zavzema, da bi organi za njeno izvrševanje lahko mirno delovali legitimno, zakonito, strokovno pravilno in pravično, kar je tudi merilo za njihovo najvišjo možno učinkovitost.


Več...

Številka 5-6/2017

Mreža sestavin sodniškega poklica

Avtor v prispevku kritično obravnava vprašanje usposabljanja za sodniški in druge pravosodne poklice. Usposabljanje je namreč, po njegovem mnenju, že od priprav na pravniški državni izpit neprilagojeno značilnostim in zahtevam posameznega pravosodnega profila, zato se zavzema za njegovo reformo. Med značilnostmi sodniškega poklica avtor poudari sposobnost samoomejevanja pri nastopanju v javnosti, še zlasti pri javnem komentiranju sodnih odločitev. Te odločitve so lahko zmotne, nepravilne ali nezakonite, kar odpira vprašanje, če in kdaj se je treba v takih primerih prizadetim opravičiti. Možne so različne situacije, v katerih se taki zdrsi pri izvajanju sodne funkcije dogodijo, kar pomeni, da jih glede pričakovanega opravičila ni mogoče enačiti.


Več...

Ustavnopravni vidik neodvisnosti sodstva

Sodstvo je neodvisno toliko, kolikor je neodvisen vsak posamezni sodnik. Zato je tako pomembno, kako ustava in zakoni urejajo njegov položaj. Zaradi krepitve neodvisnosti sodstva bi bilo treba uveljaviti spremembe ustave in zakonov glede načina imenovanja sodnikov in predsednikov sodišč, vključno s predsednikom vrhovnega sodišča, ter pristojnosti sodnega sveta. Ni dovolj le deklarirati neodvisnosti sodstva, temveč jo je treba vsak dan tudi uveljavljati. Zato je enako pomembno, da se neodvisnost sodnika tudi dejansko spoštuje. Predstavniki zakonodajne in izvršilne veje oblasti morajo spoštovati neodvisnost sodstva, ker je to njihova ustavna dolžnost. Sodstvo in vsak sodnik pa se morajo na drugi strani zavedati, da neodvisnosti in z njo povezana samostojnosti prinašata odgovornost.

Več...


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo