Vladavina prava ni le ustavno načelo, sklop ustavnih jamstev in podaljšek te- meljnih pravic ter neodvisnega sodstva. Vladavina prava je tudi del kulture oziroma natančneje določene pravne kulture. V ustavah držav z drugih delov sveta morda obstajajo primerljivi pravni standardi, vendar tako, kot obstaja

»evropski način življenja«, obstaja tudi »evropska kultura vladavine prava«. Podpirajo jo državni organi v okviru delitve oblasti v demokratični državi. Prizadevanje za to kulturo je v posameznih državah članicah pogosto napor- no in neizprosno. Vrnitev k izvoru evropskega pojma vladavina prava, ki je v rimskem pravu, nemško govoreči Srednji Evropi in anglosaškem pravu, lahko služi kot pomoč pri iskanju izhoda iz kriz.

Ključne besede: pravna država, Evropa, Evropska unija, vladavina prava, ustava, ustavna jamstva, človekove pravice, demokracija.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v uvodnem govoru kon- ference spomnila, da Slovenija od nekdaj močno podpira načelo odgovorno- sti zaščititi (Responsibility to Protect – R2P) in je bila del skupine držav, ki so pred skoraj dvajsetimi leti soustvarjale to pomembno načelo. Izpostavila tudi podnebne spremembe kot enega izmed (novih) dejavnikov nestabilno- sti in vojne ter ocenila, da se zato v mednarodni skupnosti vse bolj uveljavlja koncept podnebne pravičnosti. Bistvo načela odgovornost zaščititi je po mne- nju predsednice priznanje, da se spodbujanje in varstvo človekovih pravic ne ustavita ob državnih mejah. Države imajo primarno odgovornost, da zaščitijo prebivalstvo na svojem ozemlju, mednarodna skupnost pa je skupno odgo- vorna za zaščito ranljivih skupin pred najhujšimi kršitvami njihovih splošnih človekovih pravic.

Ključne besede: odgovornost zaščititi, genocid, vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, etnično čiščenje, podnebna pravičnost.

Vsi poznamo dr. Ivana Tavčarja kot pisatelja, mnogi kot politika, toda le red- ki kot odvetnika, čeprav je bil vse življenje odvetnik in se ni nikoli upokojil. Sodobniki so njegovo odvetniško pisarno imenovali »trdnjava liberalizma«. Dr. Ivan Tavčar se je namreč zavzemal za ekonomsko, versko, politično in na- zorsko svobodo posameznika. Zavzemal se je za temeljne ideje, kot so usta- va, liberalna demokracija, svobodne in pravične volitve, človekove pravice in svoboda veroizpovedi. Zavzemal se je za enakopravnost vseh ljudi, za enakost pred zakonom in za avtonomijo narodov. Naslov akademije, na kateri je avtor kot govornik predstavil to besedilo, je torej še kako ustrezen: »Po Tavčarju se 'špeglajmo'!«

Ključne besede: Ivan Tavčar, odvetnik, pisatelj, politik, liberalizem, slovenščina, svoboda posameznika, Avstro-Ogrska.

Prispevek je slavnostni govor, ki ga je imel avtor ob 103. obletnici Pravne fakul- tete Univerze v Ljubljani. Avtor se je oprl na izročilo pravne znanosti in se ob tem zavedal, da se izročila ne smemo krčevito oklepati in stopicati na mestu. Iz izročila moramo izhajati, ga popravljati in dopolnjevati. Če je treba, ker tako zahtevajo nova spoznanja in nove razmere, ga moramo tudi presegati in kre- niti na druga pota. Eno nosilnih mest govora je tudi to, da ustave, zakonov in drugih normativnih pravnih aktov ne moremo uporabljati samodejno. Vselej gre za to, da moramo te akte najpoprej razumeti in se šele nato odločiti, kako naj jih udejanjamo v konkretnih primerih. Za vsakim odgovornim pravnim odločanjem je védenje, da lahko že drobni vrednotni odtenki in nove drobne dejanske okoliščine spremenijo pogled na to, kaj pomenijo prvine pravnega sklepanja in kako naj jih medsebojno povezujemo. Če je to točno, sta razlaga (interpretacija) in utemeljevanje (argumentacija) nujni in nenehni spremlje- valki pravnega odločanja. Smisel pravnega razumevanja je, volens nolens, sku- pen. Dosegamo in poglabljamo ga lahko samo tako, da drug z drugim sodelu- jejo teorija (filozofija) prava in posamezne pozitivnopravne znanosti.

Ključne besede: narava prava, razlagalnost prava, analognost prava, študij prava, delitev oblasti, pravna država.

Predlog novega zakona o sodniški službi (ZSS-1) predvideva ukinitev disciplin- ske razrešitve sodnika. Po novi ureditvi bi sodniku prenehala funkcija predvsem zaradi negativne ocene sodniške službe. Predlagana sprememba temelji na šti- rih napačnih predpostavkah. Prvič, predlog napačno šteje disciplinski postopek za prevladujoče sredstvo za zagotavljanje sodniške odgovornosti v Sloveniji. Drugič, ocena sodniške službe večinoma ne bi sledila pravnomočni disciplinski odločbi, kot predvideva predlog. Tretjič, v nasprotju s stališči predlagatelja no- vega zakona Ustava omogoča razrešitev sodnikov brez sodelovanja Državnega zbora. Četrtič, Slovenija obravnavane materije ne more urejati svobodno, kot napačno predvideva predlog, temveč jo zavezujejo določene mednarodnoprav- ne obveznosti in pravo EU. Zaradi teh napačnih predpostavk predlog, ki naj bi krepil neodvisnost sodstva, slednjo paradoksalno pravzaprav zmanjšuje.

Ključne besede: razrešitev, disciplinska sankcija, ocena sodniške službe, reforma sodstva, neodvisnost sodstva.