Avtor v besedilu, ki je zapis njegovega govora ob dnevu ustavnosti 16. decem- bra 2021 na Ustavnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani, pojasni, kako je prišlo do tega, da v slovenski ustavi nastopa vest. Človek kot oseba, kot nosilec svojega osebnega dostojanstva, ni podrejen niti Državi niti Cerkvi. Razen svoji vesti izvorno nismo zavezani ničemur drugemu. Šele na ravni medsebojnih odnosov oziroma odnosov s skupnostjo, formuliranih na državni ravni z usta- vo, človeka vežejo (etične) vrednote in pravne (norme). V »pisateljski ustavi« iz leta 1988 je avtor v preambulo vpisal svetost življenja, človekovo dostojan- stvo, temeljne človekove pravice in državljanske svoboščine; v njej je govor tudi o svobodi in ugovoru vesti, ni pa prisege pri (svoji) vesti. Tako je (bilo) tudi v »Demosovi ustavi« marca 1990. »Podvinska ustava« iz avgust 1990 pa v svojem 100. členu že vsebuje prisego predsednika republike in z njo besedilo o vesti, ki ga je avtor uveljavil skozi soočenja z drugimi člani delovne skupine, torej: »da bom vselej delal po svoji vesti«. V veljavni Ustavi Republike Slovenije je ta prisega v 104. členu.

Ključne besede: vest, zaprisega, Rimskokatoliška cerkev, ustava, Demos, dr- žava, Slovenija.

Ob 100. obletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je bila organizirana slavnostna akademija PF, ki je potekala 27. maja 2021 v Gallusovi dvorani Can- karjevega doma v Ljubljani. Vodja programskega in organizacijskega odbora slavnostne akademije je bila prof. dr. Katja Škrubej. S slavnostno akademijo je bila sklenjena serija dogodkov v počastitev stoletnice, ki se je začela že oktobra 2018 z odkritjem obeležja v glavni fakultetni avli v spomin na oblikovanje prve slovenske vlade, Narodne vlade SHS v Ljubljani. Isti dan je Mednarodni forum PF pod vodstvom profesorja dr. Janeza Kranjca organiziral okroglo mizo Iz- zivi in perspektive najvišjih evropskih sodišč, ki sta se je udeležila predsednik Sodišča Evropske unije profesor Koen Lenaerts in predsednik Evropskega so- dišča za človekove pravice profesor Robert Spano. Vodila pa sta jo londonska odvetnica Shaheed Fatima QC in profesor na NYU Joseph H. H. Weiler. Okro- gla miza je potekala videokonferenčno.

Ključne besede: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, slavnostna akademija, Sodišče EU, Evropsko sodišče za človekove pravice.

Na svetu je veliko različnih institucij, ki izvajajo primerjavo univerz in v okvi- ru teh razvrstitev tudi razvrščanje po študijskih področjih. V glavnem se kot tri najbolj priznane in ugledne lestvice navajajo Quacquarelli Symonds (QS), Times Higher Education (THE) in Šanghajska lestvica (the Academic Ran- king of World Universities – ARWU). Visoko mesto na lestvicah je za univerze zelo pomembno. Še zlasti za tiste, ki ponujajo plačljive programe in med seboj tekmujejo za študente. Zato ne preseneča, da so na vrhu vseh lestvic večino- ma ameriške in angleške univerze. Visoka uvrstitev je znak odličnosti in ka- kovosti, ki ga univerze poudarjajo, in jo želijo nenehno izboljševati ter s tem privabiti domače in mednarodne študente. Na Timesovi lestvici razvrščanja pravnih študijev se ljubljanska univerza v letu 2022 uvršča na 69. mesto na svetu. Uvrstitev, ki je več kot odlična.

Ključne besede: Quacquarelli Symonds (QS), Times Higher Education (THE), Šanghajska lestvica, the Academic Ranking of World Universities, ARWU, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, kakovost, pravo, študij.

Ustavno sodišče ni cilj, ampak sredstvo, ki ga moramo ustrezno razumeti, uporabljati in negovati. Ta apel po besedah predsednika Ustavnega sodišča Re- publike Slovenije v prvi vrsti velja za sodnike in druge sodne osebe Ustavnega sodišča, ki morajo svojo vlogo razumeti kot odgovornost, ne kot moč. Nasla- vlja pa tudi vse druge akterje pravnega reda: politični veji oblasti, da s svojim normativnim in proračunskim delovanjem ustvarjata ustrezne pogoje za delo Ustavnega sodišča; ter navsezadnje vsaj v določenem pogledu tudi vse predla- gatelje in pritožnike, ki se s svojimi vlogami obračajo na Ustavno sodišče.

Ključne besede: Ustavno sodišče, 30 let, pravni red, namen prava, delitev oblasti, varstvo človekovih pravic.