Številka 1-2/2017

Petletni pravni študij in razvoj pravnega študija v svetu

V besedilu avtor obravnava idejo prenove pravnega študija v obliki enovitega petletnega magistrskega študijskega programa, ki jo v zadnjih letih vse aktivneje snuje Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. V svojem prispevku k razpravi o taki prenovi avtor opravi krajši pregled nedavnih pobud in izpeljanih reform pravnega študija drugod po svetu – v Evropi, ZDA, Avstraliji, Indiji, Južni Afriki, Južni Koreji, na Japonskem in še kje – ter skuša iz njih izluščiti spoznanja, s katerimi je mogoče vrednotiti in izostriti tudi ljubljanska prizadevanja. V pregledu se na eni strani izriše znana velika raznolikost študijskih programov v skladu z razlikami med družbeno in politično pogojenimi pravnimi sistemi, na drugi pa vendarle tudi nekatere njihove sorodne značilnosti in podobne cilje reform v zadnjih letih, ki govorijo v prid organizacije študija prava v obliki enovitega študijskega programa.


Več...

Številka 3-4/2017

Nekaj kritičnih misli o kriminalitetni politiki na področju gospodarstva

Avtor opozarja na to, da se gospodarska kriminaliteta sicer res izmika nedvoumnim in trdnim merilom za razločevanje med poslovnimi ravnanji, ki so normalna v gospodarskem poslovanju v kapitalistični družbi, ki je družba tveganja, in ravnanji, ki so nedvomno kriminalna. Toda to ne pomeni, da to dejstvo upravičuje neizmerno in samovoljno širjenje inkriminacij na tem področju. Avtor opozarja, da na to kazenskopravno področje vse bolj prodirajo merila, ki so do pred leti veljala na področju civilnega prava. Tako sta zlasti kaznivi dejanji zloraba položaja ali zaupanja in poslovna goljufija predmet brezmejnega širjenja inkriminacij, kar pa odpira vrata vsakršni samovolji vladajoče politične elite. Ta je namreč že ob začetku prodora neoliberalistične variante kapitalizma razglasila gospodarsko kriminaliteto za pojav, ki ogroža obstoj demokratične družbene ureditve, tako kot so pred kakimi petdesetimi leti tedanji vzhodnoevropski voditelji razglašali politično kriminaliteto za pojav, ki ogroža socializem. V resnici pa danes demokratično družbeno ureditev in njene poglavitne vrednote, kot so strpnost, vladavina prava in človekove pravice, v vseh zahodnih državah in tudi pri nas ogroža neodmerjeno in izključno v kazensko represijo usmerjeno odzivanje zoper ta pojav. Zato avtor svari pred zlorabo kazenskega prava za njegovemu bistvu nasprotne cilje, kot so reševanje političnih, gospodarskih in socialnih problemov in konfliktov. Na koncu se avtor zavzame za kriminalitetno politiko na sploh in posebej na gospodarskem področju, ki bi bila utemeljena na strokovnih in znanstvenih analizah, umirjena in razumna, ki ne bi bila sredstvo vladanja in za politične obračune. Hkrati se zavzema, da bi organi za njeno izvrševanje lahko mirno delovali legitimno, zakonito, strokovno pravilno in pravično, kar je tudi merilo za njihovo najvišjo možno učinkovitost.


Več...

Številka 5-6/2017

Mreža sestavin sodniškega poklica

Avtor v prispevku kritično obravnava vprašanje usposabljanja za sodniški in druge pravosodne poklice. Usposabljanje je namreč, po njegovem mnenju, že od priprav na pravniški državni izpit neprilagojeno značilnostim in zahtevam posameznega pravosodnega profila, zato se zavzema za njegovo reformo. Med značilnostmi sodniškega poklica avtor poudari sposobnost samoomejevanja pri nastopanju v javnosti, še zlasti pri javnem komentiranju sodnih odločitev. Te odločitve so lahko zmotne, nepravilne ali nezakonite, kar odpira vprašanje, če in kdaj se je treba v takih primerih prizadetim opravičiti. Možne so različne situacije, v katerih se taki zdrsi pri izvajanju sodne funkcije dogodijo, kar pomeni, da jih glede pričakovanega opravičila ni mogoče enačiti.


Več...

Ustavnopravni vidik neodvisnosti sodstva

Sodstvo je neodvisno toliko, kolikor je neodvisen vsak posamezni sodnik. Zato je tako pomembno, kako ustava in zakoni urejajo njegov položaj. Zaradi krepitve neodvisnosti sodstva bi bilo treba uveljaviti spremembe ustave in zakonov glede načina imenovanja sodnikov in predsednikov sodišč, vključno s predsednikom vrhovnega sodišča, ter pristojnosti sodnega sveta. Ni dovolj le deklarirati neodvisnosti sodstva, temveč jo je treba vsak dan tudi uveljavljati. Zato je enako pomembno, da se neodvisnost sodnika tudi dejansko spoštuje. Predstavniki zakonodajne in izvršilne veje oblasti morajo spoštovati neodvisnost sodstva, ker je to njihova ustavna dolžnost. Sodstvo in vsak sodnik pa se morajo na drugi strani zavedati, da neodvisnosti in z njo povezana samostojnosti prinašata odgovornost.

Več...


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo