Prispevek je slavnostni govor, ki ga je imel avtor ob 103. obletnici Pravne fakul- tete Univerze
v Ljubljani. Avtor
se je oprl na izročilo
pravne znanosti in se ob tem
zavedal, da se izročila ne smemo krčevito
oklepati in stopicati na mestu. Iz izročila moramo izhajati, ga
popravljati in dopolnjevati. Če je treba, ker tako zahtevajo nova spoznanja in
nove razmere, ga moramo tudi presegati in kre- niti na druga pota. Eno nosilnih
mest govora je tudi to, da ustave, zakonov in drugih normativnih pravnih aktov
ne moremo uporabljati samodejno. Vselej
gre za to, da moramo te akte najpoprej razumeti in se šele nato odločiti, kako
naj jih udejanjamo v konkretnih primerih. Za vsakim odgovornim pravnim
odločanjem je védenje, da lahko že drobni vrednotni odtenki in nove drobne
dejanske okoliščine spremenijo pogled na to, kaj pomenijo prvine pravnega
sklepanja in kako naj jih medsebojno povezujemo. Če je to točno, sta razlaga
(interpretacija) in utemeljevanje (argumentacija) nujni in nenehni spremlje-
valki pravnega odločanja. Smisel pravnega
razumevanja je, volens nolens, sku- pen. Dosegamo in poglabljamo ga lahko samo tako, da drug z drugim sodelu- jejo teorija (filozofija) prava in
posamezne pozitivnopravne znanosti.
Ključne besede: narava prava,
razlagalnost prava, analognost prava, študij prava, delitev oblasti, pravna
država.