Kazenski zakonik (KZ-1) v zgodovini Slovenije ni bil poglobljeno znanstve- no komentiran v velikem raziskovalnem projektu. Z vidika skrbi za pravno kulturo je bilo tako stanje, milo rečeno, nezadovoljivo. Leta 2015 so se lotili izvedbe take raziskave tudi v Sloveniji, konec marca 2019 pa smo dobili tudi v tiskani obliki prvi znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika. Pri pisanju znanstvenega komentarja, ki je izšel v treh zvezkih, je sodelovalo 47 avtorjev in 33 strokovnih pomočnikov, z glavnima urednikoma Katjo Filipčič in Damjanom Korošcem s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Na več kot

3.000 straneh so komentirali posebni del KZ-1 (291 členov). Od prve izdaje so bile sprejete kar štiri novele, med njimi teoretsko in praktično še prav posebej zahtevne s posegi v spolno in gospodarsko kazensko pravo. Marca 2023 je tako izšla prva od treh knjig posodobljenega komentarja, sledili pa bosta še dve.

Ključne besede: kazenski zakonik, novela, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, raziskava, kazensko pravo.

Prispevek je prikaz znanstvene monografije Sodniške insignije v evropskem in slovenskem pravnem izročilu avtorjev Vida Žepiča, dr. Tomaža Nabergoja, dr. Polone Vidmar in Igorja Zemljiča. Gre za dragocen in lično zasnovan prikaz delčka slovenske in (srednje)evropske kulturne dediščine, saj nam z vidikov štirih različnih strok ponuja vpogled v nekatere vidike pravnega življenja in kulturne zgodovine sodstva od antike do 19. stoletja.

Ključne besede: simbolika, pravna tradicija, sodniške insignije, sodniški meč, sodniška palica, kulturno izročilo.

Monografija Sodniško pravo je plod simpozija na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je potekal v začetku leta 2023. Knjigo sta v okviru zbirke Pravna obzorja uredila akad. prof. dr. Marijan Pavčnik in doc. dr. Aleš Novak, poleg njiju pa je sodelovalo še osem uglednih avtorjev in dve avtorici: dr. Maja Brkan, doc. dr. Tilen Štajnpihler Božič, izr. prof. dr. Samo Bardutzky, izr. prof. dr. Matej Accetto, prof. dr. Aleš Galič, prof. dr. Miro Cerar, akad. zasl. prof. dr. dr. h.c. mult. Janez Kranjc, Tomaž Pavčnik, izr. prof. dr. Primož Gorkič in mag. Nina Betetto. Poleg klasičnega znanstvenega instrumentarija knjiga vsebuje enajst izčrpnih poglavij, v katerih avtorji poglobljeno obravnavajo pojem in pojavnost sodniškega prava, Sodišče EU kot (so)ustvarjalca evropskega prava, sklicevanje na tuje sodniško pravo v slovenski ustavnosodni presoji, strateško pravdanje in razsojanje, jamstvo glede enotne sodne prakse v okviru pravice do poštenega sojenja, sodnikovo (ne)vezanost na podzakonske splošne akte, pretorjevo ustvarjanje novega prava v postopku, civilnopravne institute in ustavo kot vir sodniškega prava, sodišče kot (so)obli- kovalca pravil kazenskega procesnega prava in mehko sodniško pravo.

Ključne besede: sodniško pravo, sodna praksa, Ustavno sodišče, Sodišče EU, Evropsko sodišče za človekove pravice, pretorsko pravo, podzakonski predpisi, pravica do poštenega sojenja, civilnopravni instituti, sodniški kozmopolitizem, strateško pravdanje in razsojanje.

Ponatis razprave akademika prof. dr. Viktorja Korošca (1899−1985) z na- slovom Hethitica: Prispevek k razvoju hetitskega prava obravnava razvoj in nekatere osrednje problemske sklope pravne ureditve Hetitov, maloazijskega ljudstva, ki je bilo na vrhuncu svoje moči v 14. stoletjem pr. Kr. Spremna be- seda, ki jo je napisal prof. dr. Janez Kranjc, oriše Koroščev znanstveni opus, katerega pretežni del so razprave s področja pravne orientalistike. Čeprav je področje hetitologije v zadnjih šestdesetih letih napredovalo, ostajajo številna Koroščeva dognanja aktualna še danes, kar dokazujejo navedki njegovih del v razpravah in temeljnih prikazih hetitske pravne zgodovine.

Ključne besede: Hetiti, hetitologija, orientalska prava, Viktor Korošec, pravna zgodovina.