Septembra 2022 nas je mnogo prekmalu in zelo iznenada zapustil dr. Konrad Plauštajner, ugledni odvetnik iz Ljubljane. Ni bil le odvetnik, temveč tudi mož, oče, predavatelj, publicist, arbiter, torej človek in velik strokovnjak. Ukvarjal se je predvsem s področji alternativnega reševanja sporov, investicijskimi spori, gradbenimi pogodbami in FIDIC, v vse pa je vnašal ogromno znanja in ener- gije ter predanosti. Leta 2010 je prejel tudi priznanje Zveze društev pravnikov Slovenije za življenjsko delo, od leta 2008 do smrti pa je bil član uredniškega odbora revije Pravnik.

Ključne besede: dr. Konrad Plauštajner, Odvetniška zbornica Slovenije, odvetnik, Pravnik, priznanje za življenjsko delo, Zveza društev pravnikov Slovenije, arbitraža, alternativno reševanje sporov, ARS.

Konec marca 2023 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekal redni letni občni zbor društva Klub Alumni Pravne fakultete v Ljubljani, v živo in prek avdio-video povezave. Predsednik društva je akademik Janez Kranjc, ci- lji in naloge društva pa so druženje diplomantov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani kot stanovskih kolegov med seboj in s fakulteto ter njenimi učitelji in sodelavci, strokovno in znanstveno sodelovanje diplomantov Pravne fakultete s to fakulteto, skrb za ugled pravniškega poklica in izobrazbe, ki jo zagotavlja Pravna fakulteta, krepitev družbenih vezi med Pravno fakulteto in njenimi diplomanti, promocija pravnega znanja v družbenem okolju društva, prispe- vanje k podpori dejavnosti Pravne fakultete in njenih študentov. Na občnem zboru so potrdili poročila za leto 2022 ter načrt dela za leto 2023.

Ključne besede: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, društvo, alumni, poročilo, načrt dela, 2022, 2023.

Med 31. marcem in 2. aprilom 2023 je na Univerzi na Cipru potekala med- narodna Model United Nations konferenca – UCYMUN, ki se je je letos prvič udeležila tudi delegacija 12 študentov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani: Lovro Bobnar, Mark Jeršič, Marta Lipovec, Benjamin Nahtigal, Jasna Nuha- nović, Peter Pollak, Rok Šarić, Gal Veber, Metka Vodušek, Ema Voje, Anže Zalaznik in Maks Zupančič. Ekipo sta mentorirali prof. dr. Vasilka Sancin in doc. dr. Maša Kovič Dine. Konferenca je potekala v angleškem jeziku, delegati pa so sodelovali v simulacijah šestih konferenčnih odborov: Varnostnem svetu OZN, Svetu OZN za človekove pravice, UN Women, Odboru Evropskega par- lamenta Special Committee on Beating Cancer, Odboru Evropskega parlamenta

»ITRE« (Committee on Industry, Research and Energy) in Meddržavnem sodi- šču v Haagu. Ob osvojenih šestih posamičnih nagradah je delegacija Pravne fakultete Univerze v Ljubljani postala najuspešnejša delegacija tekmovanja.

Ključne besede: študentska tekmovanja, simulacija organov in institucij mednarodnih organizacij, Organizacija združenih narodov, Evropska unija, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Mednarodna znanstvena konferenca Odgovornost zaščititi v teoriji in praksi (Responsibility to Protect in Theory and Practice), ki je potekala 11. in 12. maja 2023 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je obeležila desetletje od začetka niza bienalnih mednarodnih interdisciplinarnih znanstvenih konferenc o na- čelu R2P na Pravni fakulteti, ki v razpravi združuje teoretike, raziskovalce in praktike različnih področij, pomembnih za uresničevanje R2P, z vseh koncev sveta. Potekala je pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slove- nije Nataše Pirc Musar, ki je v uvodnem nagovoru izrazila odločno podporo Republike Slovenije odgovornosti zaščiti in poudarila, da spodbujanje in var- stvo človekovih pravic presegata državne meje. Te konference R2P tako odlo- čilno pripomorejo k umeščanju Slovenije med vodilne podpornice aktivnosti, ki prispevajo k zaščiti prebivalstva pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, hu- dodelstvi zoper človečnost in etničnim čiščenjem.

Ključne besede: odgovornost zaščititi, genocid, vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, etnično čiščenje, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Čeprav so prvi projekti pravnega informacijskega sistema obstajali že v Jugo- slaviji (RSPOUP), so se šele z uvedbo proste podjetniške pobude ter razvo- jem osebnih računalnikov ustvarili pogoji za učinkovito pomoč pravnikom pri njihovem delu. V pionirskem obdobju je imela vodilno vlogo Sekcija za računalništvo pri Društvu pravnikov v gospodarstvu, ki je organizirala tečaje

»Pravnik in računalnik« ter vsakoletno računalniško delavnico v okviru Dne- vov slovenskih pravnikov v Portorožu. Prelomna točka je bila profesionaliza- cija pravne informatike z ustanovitvijo družbe IUS SOFTWARE in njenega pravnega informacijskega sistema IUS-INFO in tudi uvedba predmeta Pravna informatika na pravnih fakultetah v Ljubljani in Mariboru. Kakovost vseh vrst pravnih besedil pa se je še zlasti začela izboljševati v zadnjih dveh desetletjih z moduli umetne inteligence, ki bodo v pravu postali osnova za vse nadaljnje modernizacije ter povečanje učinkovitosti.

Ključne besede: informatika, informacijski sistem, umetna inteligenca, računalnik, društvo, pravnik, pravna fakulteta.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je bila na lestvici Nica.team o uspešnosti na tekmovanjih moot court za leto 2022 uvrščena na 1. mesto v Sloveniji, 13. mesto v Evropi in 30. mesto na svetu. To pomeni, da je bilo leto 2022 za našo fakulteto še boljše kot leto 2021 – ko smo bili denimo uvrščeni na 43. mesto na svetu –, čeprav smo bili že v preteklosti na takih študentskih tekmovanjih odlični. Tekmovanja moot court so simulacije sodnih in arbitražnih postopkov, v katerih študentje nastopajo v vlogi pooblaščencev strank v sporu. Tekmo- vanja potekajo v različnih jezikih (običajno angleščina, toda tudi francoščina je kar pogosta), študenti pa obravnavajo aktualna pravna oziroma družbena vprašanja z zelo raznolikih pravnih področij, na primer prava Evropske uni- je, mednarodnega gospodarskega prava, prava človekovih pravic, kazenskega prava, azilnega prava in vesoljskega prava.

Ključne besede: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Nica.team, moot court, tekmovanje, študenti, simulacija.

Ekipa Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je že drugo leto zapored zmaga- la na regionalnem tekmovanju iz poznavanja prava EU Central and Eastern Europe Moot Competition – CEEMC, ki ga pod pokroviteljstvom Univerze v Cambridgeu in Sodišča EU organizira British Law Centre. Člani ekipe so bili dodiplomski študentki Lea Zahrastnik in Ana Mestinšek Mubi ter podiplomski študent Peter Grašič, ki so v odličnem in spoštljivem ekipnem ozračju predano in trdo delali celotno obdobje priprav. Z izr. prof., izr. prof. dr. Ano Vlahek so jih trenirali nekdanji uspešni tekmovalci fakultete na moot court tekmovanjih Žana Lapajne, Masha Korošec in Walter Maj Vidmar. Na zaključnem tekmo- vanju, ki je potekalo v hrvaškem Dubrovniku, je poleg ekipne zmage študentka Lea Zahrastnik prejela še najvišje govorniško priznanje – Best Speaker Award.

Ključne besede: CEEMC, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, tekmovanje moot court, študenti, Univerza v Cambridgeu, British Law Centre.

Spomladi 2024 bo Evropski parlament že desetič neposredno izvoljen (prve neposredne volitve so bile leta 1979). Po Konferenci o prihodnosti Evrope je to naslednja velika preizkušnja za nadnacionalno demokracijo. Čeprav so bile volitve v Evropski parlament v preteklosti pogosto močno nacionalno razdro- bljene in so imele sloves »drugorazrednih« volitev zaradi nizke volilne udelež- be v številnih državah članicah, med njimi žal tudi v Sloveniji, pa so evropske volitve še vedno osrednje dejanje za zagotavljanje demokratične legitimnosti EU in vplivanje na politično usmeritev EU. Prispevek je poročilo z dogodka, katerega tema so bili aktualni izzivi evropske parlamentarne demokracije, še zlasti eno leto pred evropski volitvami, kot so prenova volilnih pravil EU in spodbujanje volilne udeležbe ter predlog o neodvisnem organu EU za etiko.

Ključne besede: Evropski parlament, volitve, prihodnost, Evropska unija, demokracija, etika.

Prispevek je nekrolog zaslužnemu profesorju Univerze v Ljubljani dr. Ivanu Kristanu, ki je več generacijam slovenskih pravnikov s svojim znanjem in iz- kušnjami pomagal rasti v življenjskem ter poklicnem pogledu, ob tem pa je s svojim strokovnim in znanstvenim delom ter s svojo javno dejavnostjo po- membno pripomogel k razvoju slovenske pravne znanosti in slovenske družbe nasploh. Med drugim je bil v letih 1981–1985 dekan Pravne fakultete, med letoma 1985 in 1987 pa 34. rektor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Na- slednja štiri leta (1987–1991) je bil sodnik Ustavnega sodišča SFR Jugoslavi- je v Beogradu, kjer je v turbulentnih letih 1990 in 1991 pri odločanju in z ločenimi mnenji nasprotoval nekaterim ustavnopravno spornim predlogom in odločitvam. Tako je nasprotoval tudi predlogu, ki naj bi preprečil sprejem slovenskih ustavnih amandmajev, ki so utemeljevali prvine slovenske suvere- nosti. Takrat je bilo jugoslovansko ustavno sodišče edini zvezni državni organ, ki teh amandmajev ni že v naprej obsodil, pri čemer je imel odločilno vlogo prav dr. Kristan, ki je zahteval spoštovanje ureditve, po kateri ustavno sodišče ni pristojno za predhodno ustavno presojo. Med letoma 1992 in 1997 je bil dr. Kristan prvi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.

Ključne besede: Ivan Kristan, nekrolog, ustavno pravo, ustavno sodišče, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Državni svet Republike Slovenije, Jugoslavija.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je vnovič izkazala angažiranost, preda- nost in zanimanje za aktualna vprašanja evropskega prava ter z izvrstno uvrsti- tvijo na tekmovanju European Law Moot Court (ELMC) dokazala, da je pozna- vanje evropskega prava eden ključnih temeljev za razvoj mladega pravnika. Na najprestižnejšem tekmovanju iz poznavanja prava EU se je ekipa Pravne fakul- tete z jedrnatimi pisnimi sestavki in samozavestnimi ustnimi nastopi uvrstila med najboljših osem evropskih in svetovnih univerz. Prav tako pa so študentje skozi dejansko stanje primera, ki je letos zadeval problematiko omejevalnih ukrepov, odgovornosti za okoljsko škodo in izgube evropskega državljanstva, razširili svoje znanje o aktualnih vprašanjih evropskega prava.

Ključne besede: pravo EU, omejevalni ukrepi, okoljsko pravo, državljanstvo EU, European Law Moot Court (ELMC), moot court, tekmovanje, Pravna fakulteta v Ljubljani, poročilo.

Prispevek je nekrolog za pokojnega dr. Bojana Zabela, ki je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani prehodil pot od asistenta do rednega profesorja leta 1996, na koncu kariere pa ga je senat Univerze v Ljubljani imenoval za zaslužnega profesorja. Strokovno in znanstveno stremljenje sta ga zanesla v Pariz na Med- narodno trgovinsko zbornico, na predavanja v Bologno, Neapelj, Trst, Madrid, Rim, Varšavo in Leipzig, v ZDA in spet nazaj na Inštitut Maxa Plancka v München in Asser inštitut v Haag. Ves čas se je ukvarjal z gospodarskim pravom, od predavanj predmetov Statusno gospodarsko pravo, Statusne pogodbe, Med- narodno gospodarsko pravo in Gospodarskopravni posli do izbranih poglavij obligacijskega prava in konkurenčnega prava. Sodeloval je tudi pri več drugih predmetih na dodiplomskem, magistrskem in doktorskem študiju. Njegova bibliografija je bogata, v okviru gospodarskega prava zelo raznolika, vendar vedno poglobljena in analitična. Bil je klasični teoretik, a tudi strokovnjak za prakso z več komentarjev zakonov in pogosto arbiter.

Ključne besede: Bojan Zabel, nekrolog, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, gospodarsko pravo, zaslužni profesor.

Ob 500. obletnici rojstva Martina Pegija (1523−1592), prvega znanega Kranj- ca, ki si je s svojim znanstvenim opusom priboril mednarodni sloves, je v preddverju knjižnice Pravne fakultete razstava njegovih del. Med razstavljeni- mi eksponati so izvirnik razprave o služnostih (1558), faksimile delnega pre- voda Justinijanovega kodeksa (1566), izvirnik Poskusov pravnih mnenj (1564) ter leta 1924 izdani faksimile Pegijeve astrološke Knjige o rojstnih urah (1570). Poleg tega je javnosti prvič predstavljena stilizirana podoba Martina Pegija, ki se je ohranila na njegovem nagrobniku v Salzburgu.

Ključne besede: Martin Pegius, pravnik, razstava del, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Na nacionalni bienalni kriminološki konferenci Prevencija in (ne)pravičnost, ki je potekala 5. oktobra 2023 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, smo obeležili 90. življenjski jubilej akademkinje in zaslužne profesorice dr. Alenke Šelih, dolgoletne direktorice in raziskovalke na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. V ta namen smo organizirali posebni Predavanji v čast Alenke Šelih (Alenka Šelih Lectures), ki sta ju izvedla akademik profesor dr. Frieder Dünkel z Univerze v Greifswaldu in sodnica mag. Renate Winter, ki je sodila v sestavi več mednarodnih kazenskih sodišč. Prispevek poudari pri- zadevanja akad. Alenke Šelih, da glas znanstvenikov ne bil postal le še en glas v kakofoniji glasov v sodobni družbi, v kateri se prepogosto še predobro sliši- jo glasovi vplivnežev in mnenjskih voditeljev, ter ne znanstveno in strokovno utemeljenih glasov. Opozori na prizadevanja akad. Alenke Šelih, da bi se slišal glas raziskovalcev iz Srednje in Vzhodne Evrope v mednarodnem znanstvenem prostoru. V ospredje njene poklicne poti avtor postavi njeno mednarodno udejstvovanje. Znanje na področju kriminalitetne politike, kazenskega prava in širšega področja kriminologije ter odlično znanje več tujih jezikov je botrovalo njenim prvim nastopom v tujini v sedemdesetih letih dvajsetega sto- letja in pustilo pečat na prizadevanjih Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov na področju mladoletniškega sodstva.

Ključne besede: Alenka Šelih, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, »imeti svoj glas«, nacionalna kriminološka konferenca, jubilej.

Konec novembra 2023 smo se poslovili od Vaska Poliča, človeka številnih ta- lentov, človeka velikega srca in mehke duše. V mladosti vrhunski športnik, pa nato vse drugo: pravnik, igralec, pisatelj, pesnik, glasbenik, živa filmska enci- klopedija. Predvsem in najprej pa je bil Vasko vrhovni sodnik celih 24 let. Iz- voljen leta 1986 in upokojen v tej funkciji leta 2010. To pomeni, da je to funk- cijo opravljal tudi v času prelomnih dogodkov tako za slovensko državnost kot tudi za naš pravni sistem. Ob pomenu funkcije vrhovnega sodnika že čas opravljanja te funkcije pomeni globoko sled na delovanju pravnega sistema, v njegovem primeru posebej na področju upravnega prava.

Ključne besede: Vasko Polič, nekrolog, in memoriam, vrhovni sodnik, igralec, pesnik, erotika.

V Sloveniji so banke sklepale take kreditne pogodbe z valutno klavzulo v švi- carskih frankih (CHF), kot jih je zakon dopuščal oziroma zahteval. Pri seda- njem urejanju teh kreditov pa imamo težave z retroaktivnostjo in z načelom zaupanja v pravo, saj je pravo EU pojasnilno dolžnost opredelilo na splošno, Sodišče EU pa je za nazaj »po ovinkih« postavilo zelo natančna in stroga pra- vila pojasnilne dolžnosti, je bila ena od ključnih ugotovitev posveta pravnikov, ki je konec oktobra 2023 potekal na Bledu in o katerem piše avtor v prispevku. Večina bank v Sloveniji je izpolnila svojo pojasnilno dolžnost v skladu s takra- tno zakonodajo, če dodamo še vlogo notarja in izrecno opozorilo v kreditnih pogodbah, večina kreditnih pogodb v CHF v Sloveniji izpolnjuje pogoje ozi- roma odgovarja standardu, da te pogodbe ne vsebujejo nepoštenega pogoja. Nekaj, kar je bilo pred desetletjem povsem normalno, je danes nepošteno.

Ključne besede: valutna klavzula, krediti, pojasnila dolžnost, švicarski franki, CHF, pravo EU.