Jože Mencinger je bil človek z veliko začetnico: preudaren, spoštljiv, prijazen. Kot javni intelektualec se je v javnosti oglašal s trdnimi in jasnimi stališči; znal je povedati bobu bob na natančen, toda spravljiv način, vedno usmerjen v stvar, ne v osebo. Njegova stališča so bila strokovno neoporečna in do kraja poštena. Strokovni ali politični oportunizem mu je bil tuj in nesprejemljiv. Po- grešali bomo njegovo tehtno besedo, njegovo blago ironijo, njegovo trdnost, pokončnost in poštenost.

Ključne besede: nekrolog, in memoriam, Jože Mencinger, ekonomija, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, dekan.

Prispevek je predstavitev doktorske disertacije, ki se osredinja na pomen in vpliv sicer skopega 9. člena Aarhuške konvencije na tradicionalna izhodišča slovenske ureditve ustavnosodnega nadzora. Avtorica zahtevo o posebni vlogo javnosti prikaže kot pravno nadgradnjo sistema zavor in ravnovesij med raz- ličnimi nosilci oblasti, za katerega je civilna družba izgubila zaupanje v to, da bi lahko sam (brez javnosti) zagotavljal, da bo »državna oblast dober oziroma zadosten skrbnik (zdravega življenjskega) okolja in ki se pojavlja kot pravni odgovor na ‚občutenje‘ demokratičnega deficita«. Predstavljena doktorska disertacija je prvo celovito delo na področju sodnega varstva zoper okoljsko relevantno odločanje v posegih v prostor, ki ga – glede na druge odločitve izvršilnega prava – zaznamujejo številne specifike.

Ključne besede: Aarhuška konvencija, sodno varstvo, posegi v prostor, civilna družba, okoljsko pravo, javnost.

Prispevek je poročilo s konference o socialni državi in revščini, ki je bila janu- arja 2023 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Problem revščine in social- ne izključenosti je zapleten in ga ni mogoče preprosto rešiti s pomočjo civilne družbe in dobrodelnih organizacij. Država ima pri tem pomembno vlogo ter odgovornost, da najde učinkovite poti za boj proti revščini ter za izboljšanje so- cialne pravičnosti in enakosti. V ta namen je treba zagotoviti ustrezne politike in programe, ki bodo pomagali zmanjševati revščino in izboljševati življenjske razmere tistim, ki so najranljivejši in potrebni pomoči. To vključuje različne ukrepe, kot so socialna pomoč, davčne olajšave za revne, dostop do zdravstve- nega varstva, izobraževanja, stanovanj ter zaposlovanja. Vse to je mogoče do- seči le s sodelovanjem vseh deležnikov, tako države, civilne družbe, nevladnih organizacij, gospodarstva kot tudi posameznikov. Le tako bomo lahko uresni- čili načela socialne države in ustavnih socialnih pravic ter zagotovili, da bodo vsi ljudje živeli človeka vredno življenje, v katerem bodo lahko uresničili svoje cilje in prispevali k razvoju družbe. Na koncu prispevka so sklepne ugotovitve konference, kakor so jih oblikovali vodje sekcij na dogodku.

Ključne besede: revščina, socialna država, pravo, civilna družba, dobrodelne organizacije, država, nevladne organizacije.

Upokojeni diplomat mag. Aleksander Čičerov (1949–2022) je bil uveljavljen pravni strokovnjak, raziskovalec, učitelj, prostovoljec, planinec ter še marsi- katero njegovo dejavnost bi lahko omenili. S svojimi deli je pustil neizbrisen pečat v slovenskem pravnem prostoru in onkraj njegovih meja. Predvsem je njegov prispevek k razvoju področja letalskega prava v Sloveniji v teoriji in praksi tako obsežen in pomemben, da ga lahko upravičeno štejemo za očeta tega področja. Pri tem posebej izstopa njegova monografija Mednarodno le- talsko pravo, ki je prva celovita strokovna obravnava te tematike pri nas. Poleg svoje strokovnosti in dragocenih prispevkov na različnih področjih svojega dela in zanimanj pa je bil tudi izjemen človek in zgled ter navdih mnogim.

Ključne besede: nekrolog, in memoriam, Aleksander Čičerov, mednarodno pravo, letalsko pravo, diplomat.

Med 15. in 23. februarjem 2023 je na Vrhovnem sodišču Republike Sloveni- je potekala razstava najpomembnejših sodniških insignij z našega ozemlja. Hkrati z otvoritvijo je potekala tudi predstavitev v interdisciplinarnem in mul- tiinstitucionalnem projektu nastale znanstvene monografije Sodniške insignije v evropskem in slovenskem pravnem izročilu avtorjev Vida Žepiča, dr. Tomaža Nabergoja, dr. Polone Vidmar in Igorja Zemljiča. Dogodek se je sklenil z vo- denim ogledom najlepših sodniških palic in mečev iz naše pravne tradicije.

Ključne besede: sodniške insignije, razstava, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, znanstvena monografija, simbolika, kulturna dediščina.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je s sodelovanjem na osemnajstem med- narodnem tekmovanju v mediaciji s področja gospodarskega prava, ki ga vsa- ko leto organizira Mednarodna gospodarska zbornica, vnovič dokazala svojo zavezanost k spodbujanju uporabe mediacije pri reševanju sporov. Tekmova- nje, ki slovi po svoji zahtevnosti, je potekalo v Parizu in je bilo razdeljeno na dva dela – pisni in ustni – ter sestavljeno iz treh različnih tekmovalnih pri- merov. Z udeležbo so študenti pridobili priložnost, da se preizkusijo v realnih scenarijih in razvijejo dragocene veščine pogajanj, komunikacije in mediaci- je. Kljub težki konkurenci na samem tekmovanju se je ekipa Pravne fakultete odlično odrezala.

Ključne besede: mediacija, alternativno reševanje sporov, gospodarsko pravo, tekmovanje, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Študenti pravne fakultete Univerze v Ljubljani so se vnovič odlično odrezali na tekmovanju Price Media Law Moot Court, kjer so na regionalnem delu, ki je potekal v Budimpešti, zmagali. Tekmovanje, ki je zadevalo problematiko aka- demske svobode in regulacije družabnih omrežij, odpira pomembna vprašanja sploh glede slednjega. Med pravnimi sistemi držav ni konsenza o načinu ureja- nja odgovornosti družabnih omrežij za vsebino, ki jo objavijo tretje osebe, prav tako pa ni enotnih standardov o tem, kako naj platforme sploh regulirajo svojo vsebino. Države na dejanski ravni to rešujejo z zakoni, na mednarodni ravni pa izhodišča za zaščito uporabnikov ponuja sodna praksa Evropskega sodi- šča za človekove pravice, smernice mednarodnih in nevladnih organizacij ter razmeroma »zadržani« pravni akti Evropske unije. V prihodnosti bo nekatera vprašanja rešil Akt o digitalnih storitvah, številne problematike pa bodo še ve- dno ostale nerešene ali pa bo njihovo urejanje prepuščeno državam članicam.

Ključne besede: svoboda govora, pluralizem, internet, regulacija družabnih omrežij, sovražni govor, družabna omrežja, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Akt o digitalnih storitvah, Delfi AS.

Evropsko sodišče za človekove pravice je v svoji sodni praksi 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) razširilo na več področij. Članek predstavlja zlasti avtonomen koncept akademske svobode. To pravico Evrop- sko sodišče za človekove pravice razlaga načeloma zelo široko, obstajajo pa tudi situacije, v katerih imajo prav akademiki bolj omejeno svobodo izražanja. Kljub tako visokemu varstvu te pravice pa se vendarle pojavljajo situacije v dr- žavah članicah, ki jih EKČP ne zajema. Zato je Združeno kraljestvo v postopku sprejemanja novega zakona o svobodi izražanja v visokem šolstvu, ki precej širi varovanje akademske svobode, za kar je bil tudi tarča ostrih kritik.

Ključne besede: ESČP, EKČP, svoboda izražanja, akademska svoboda, Mahi proti Belgiji, Torres proti Španiji.

Prispevek povzema razpravo Društva za delovno pravo in socialno varnosti o pravnih pomislekih, ki se pojavljajo v zvezi z uveljavitvijo Zakona o dolgo- trajni oskrbi (ZDOsk). Večinsko mnenje je bilo, da ZDOsk vsebuje številne pravne praznine, pravne pomanjkljivosti in pravno neustrezne določbe, zaradi velikega števila potrebnih sprememb in dopolnitev ZDOsk pa bi bilo nujno čim prej sprejeti nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi to področje celovito in pravno pravilno uredil.

Ključne besede: dolgotrajna oskrba, Zakon o dolgotrajni oskrbi, Društvo za delovno pravo in socialno varnost.

Hugo Sinzheimer Moot Court tekmovanje iz evropskega delovnega prava je v letu 2023 potekalo že sedmič, Slovenija pa se ga je udeležila prvič in s študen- ti Pravne fakultete Univerze v Ljubljani zasedla odlično, končno tretje mesto izmed dvanajstih ekip. Konkretni primer za tekmovanje v letu 2023 se je na- našal na odškodninsko odgovornost, varnost in zdravje pri delu, sodelovanje delavcev pri upravljanju in robotizacijo. Z dosežkom ekipe in prizadevanji mentorjev je uspelo doseči umestitev Slovenije v nabor držav, ki bodo tudi v prihodnjih letih imele možnost kandidirati za nastop (že leta 2024 na Dunaju v Avstriji).

Ključne besede: Hugo Sinzheimer, simulacija sodnega postopka, tekmovanje, evropsko delovno pravo.