V Sloveniji so banke sklepale take kreditne pogodbe z valutno klavzulo v švi- carskih frankih, kot jih je zakon dopuščal oziroma zahteval. Pri sedanjem ure- janju teh kreditov pa imamo težave z retroaktivnostjo in z načelom zaupanja v pravo. Večina bank v Sloveniji je izpolnila svojo pojasnilno dolžnost v skla- du s takratno zakonodajo, če dodamo še vlogo notarja in izrecno opozorilo v kreditnih pogodbah, večina kreditnih pogodb v švicarskih frankih v Sloveniji izpolnjuje pogoje oziroma odgovarja standardu, da te pogodbe ne vsebujejo nepoštenega pogoja. Nekaj, kar je bilo pred desetletjem povsem normalno, je danes nepošteno. Prispevek je sicer kratko poročilo s predavanja dr. Minu Anamarije Gvardjančič, ki se ukvarja s temi zadevami na slovenskih sodiščih.

Ključne besede: valutna klavzula, krediti, pojasnila dolžnost, švicarski franki, Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Avtor kratko predstavi članek pokojnega profesorja Ljuba Bavcona O problemu kazenske odgovornosti, ki je izšel leta 1959 v Reviji za kriminalistiko in kriminologijo. Po vsebini gre za temeljito poročilo z mednarodnega simpozija v Strasbourgu, ki ga je Bavcon dopolnil s svojim znanstvenim credom glede obravnavanih vprašanj. Jedro na simpoziju obravnavanega problema je bil trk dveh pogledov na kazensko odgovornost. Stari pogled (imenovan tudi

»klasično kazensko pravo«) je bil utemeljen na metafizičnem pojmu svobode. Kaznivo dejanje je bilo razumljeno kot posledica človekove svobodne volje, ki je bila v konkretnem primeru »hudobna« ali »zla«. Odgovor na to je bila kazen, kod sredstvo zastraševanja in pokore – kot sredstvo, ki lahko storilčevo hudobno voljo preplaši in spametuje. Kot kontrapunkt klasičnemu pogledu so se izoblikovali pozitivistični pogledi, ki so človeka razglasili za proizvod dejavnikov dednosti in okolja, za determiniramo bitje torej. S tem ko ti pogledi zanikajo svobodno voljo, zanikajo tudi kazenskopravni koncept krivde – ne pa tudi potrebe družbe, da se pred kaznivimi dejanji in njihovimi storilci brani. Ta obramba družbe pred kriminaliteto pa ni več »zaslužena kazen«, temveč raznovrstne oblike zdravljenja (»tretmana«) storilcev in njihova odstranitev iz okolja. Tudi Bavconova stališča so bila kompromisna, nekje med dediščino klasične šole in novimi impulzi, ki jih je prinašalo tedanje Gibanje za novo družbeno obrambo. Čeprav so v poznejšem razvoju kazenskega prava ideje o odpravi konceptov krivde in zaslužene kazni potihnile, pa prav v zadnjem času vnovič spremljamo vzpon idej, da je treba iz kazenskega prava izgnati morali- stične podtone, delovanje kazenskopravnega sistema pa preurediti po načelih javnozdravstvenih sistemov. Lahko bi rekli, da razvoj kazenskega prava poteka v ponavljajočih se ciklih.

Ključne besede: kazenska odgovornost, kazensko pravo, kaznovalno pravo, kazen, krivda, kriminaliteta.