Prispevek je predstavitev doktorske disertacije, ki se osredinja na pomen in vpliv sicer skopega 9. člena Aarhuške konvencije na tradicionalna izhodišča slovenske ureditve ustavnosodnega nadzora. Avtorica zahtevo o posebni vlogo javnosti prikaže kot pravno nadgradnjo sistema zavor in ravnovesij med raz- ličnimi nosilci oblasti, za katerega je civilna družba izgubila zaupanje v to, da bi lahko sam (brez javnosti) zagotavljal, da bo »državna oblast dober oziroma zadosten skrbnik (zdravega življenjskega) okolja in ki se pojavlja kot pravni odgovor na ‚občutenje‘ demokratičnega deficita«. Predstavljena doktorska disertacija je prvo celovito delo na področju sodnega varstva zoper okoljsko relevantno odločanje v posegih v prostor, ki ga – glede na druge odločitve izvršilnega prava – zaznamujejo številne specifike.

Ključne besede: Aarhuška konvencija, sodno varstvo, posegi v prostor, civilna družba, okoljsko pravo, javnost.

Septembra 2022 nas je mnogo prekmalu in zelo iznenada zapustil dr. Konrad Plauštajner, ugledni odvetnik iz Ljubljane. Ni bil le odvetnik, temveč tudi mož, oče, predavatelj, publicist, arbiter, torej človek in velik strokovnjak. Ukvarjal se je predvsem s področji alternativnega reševanja sporov, investicijskimi spori, gradbenimi pogodbami in FIDIC, v vse pa je vnašal ogromno znanja in ener- gije ter predanosti. Leta 2010 je prejel tudi priznanje Zveze društev pravnikov Slovenije za življenjsko delo, od leta 2008 do smrti pa je bil član uredniškega odbora revije Pravnik.

Ključne besede: dr. Konrad Plauštajner, Odvetniška zbornica Slovenije, odvetnik, Pravnik, priznanje za življenjsko delo, Zveza društev pravnikov Slovenije, arbitraža, alternativno reševanje sporov, ARS.

Konec marca 2023 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekal redni letni občni zbor društva Klub Alumni Pravne fakultete v Ljubljani, v živo in prek avdio-video povezave. Predsednik društva je akademik Janez Kranjc, ci- lji in naloge društva pa so druženje diplomantov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani kot stanovskih kolegov med seboj in s fakulteto ter njenimi učitelji in sodelavci, strokovno in znanstveno sodelovanje diplomantov Pravne fakultete s to fakulteto, skrb za ugled pravniškega poklica in izobrazbe, ki jo zagotavlja Pravna fakulteta, krepitev družbenih vezi med Pravno fakulteto in njenimi diplomanti, promocija pravnega znanja v družbenem okolju društva, prispe- vanje k podpori dejavnosti Pravne fakultete in njenih študentov. Na občnem zboru so potrdili poročila za leto 2022 ter načrt dela za leto 2023.

Ključne besede: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, društvo, alumni, poročilo, načrt dela, 2022, 2023.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je bila na lestvici Nica.team o uspešnosti na tekmovanjih moot court za leto 2022 uvrščena na 1. mesto v Sloveniji, 13. mesto v Evropi in 30. mesto na svetu. To pomeni, da je bilo leto 2022 za našo fakulteto še boljše kot leto 2021 – ko smo bili denimo uvrščeni na 43. mesto na svetu –, čeprav smo bili že v preteklosti na takih študentskih tekmovanjih odlični. Tekmovanja moot court so simulacije sodnih in arbitražnih postopkov, v katerih študentje nastopajo v vlogi pooblaščencev strank v sporu. Tekmo- vanja potekajo v različnih jezikih (običajno angleščina, toda tudi francoščina je kar pogosta), študenti pa obravnavajo aktualna pravna oziroma družbena vprašanja z zelo raznolikih pravnih področij, na primer prava Evropske uni- je, mednarodnega gospodarskega prava, prava človekovih pravic, kazenskega prava, azilnega prava in vesoljskega prava.

Ključne besede: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Nica.team, moot court, tekmovanje, študenti, simulacija.

Spomladi 2024 bo Evropski parlament že desetič neposredno izvoljen (prve neposredne volitve so bile leta 1979). Po Konferenci o prihodnosti Evrope je to naslednja velika preizkušnja za nadnacionalno demokracijo. Čeprav so bile volitve v Evropski parlament v preteklosti pogosto močno nacionalno razdro- bljene in so imele sloves »drugorazrednih« volitev zaradi nizke volilne udelež- be v številnih državah članicah, med njimi žal tudi v Sloveniji, pa so evropske volitve še vedno osrednje dejanje za zagotavljanje demokratične legitimnosti EU in vplivanje na politično usmeritev EU. Prispevek je poročilo z dogodka, katerega tema so bili aktualni izzivi evropske parlamentarne demokracije, še zlasti eno leto pred evropski volitvami, kot so prenova volilnih pravil EU in spodbujanje volilne udeležbe ter predlog o neodvisnem organu EU za etiko.

Ključne besede: Evropski parlament, volitve, prihodnost, Evropska unija, demokracija, etika.