Le redkokatera panoga razpolaga, proizvede
in analizira tako količino vsebin-
sko raznovrstnih podatkov kot pravo. V zadnjem desetletju smo priča pospeše- ni digitalizaciji različnih pravnih virov. Digitalizacija ni le omogočila in skraj- šala dostopnega časa do pravno pomembnih
informacij, temveč je razširila tudi krog njenih uporabnikov. Omogočila je pospešen razvoj interdisciplinarne panoge, imenovane pravna analitika.
Pravna analitika je znanstvena veda, ki proučuje
značilnosti v podatkih, povezave med podatki in njihove vzorce v raz- ličnih pravnih virih. Ukvarja se s
specifično naravo podatkov v pravu in pro- učuje metode njihove analize.
Pravna analitika je tesno povezana
s področjem računalništva in informatike na eni strani ter teorijo
pravne argumentacije na drugi.
Opisano podatkovno modeliranje, kjer s pomočjo računalniške analize povezav
v množici pravnih
podatkov odkrivamo zakonitosti z namenom reši-
tve v sistemu neznanih primerov, imenujemo strojno učenje.
Namen različnih metod računalniško podprte podatkovne
analize je pridobivanje strukturira- nih informacij, potrebnih bodisi za nadaljnjo uporabo
bodisi za končno
rešitev posameznega pravnega
problema. Cilj obdelave podatkov je lahko vsebinska rešitev pravnega problema (na primer napovedovanje izida sodnega postopka), lahko pa tudi poenostavitev različnih pravnih postopkov (na primer pridobitev elektronskega zemljiškoknjižnega izpiska
na portalu e-Sodstvo). Kljub temu vsaka obdelava
podatkov še ne pomeni strojnega učenja.
Ključne besede: pravna analitika, podatkovna analiza, strojno učenje, modeli strojnega učenja, pravo.