Članek obravnava sodobne izzive mednarodnega vesoljskega
prava, ki so po- sledica povečanega
obsega vesoljskih aktivnosti, ohlapne formulacije členov mednarodnih pogodb o vesolju, naraščajoče kompleksnosti pravnih
poslov v zvezi z vesoljskimi dejavnostmi in vsesplošnega tehnološkega napredka. Čeda- lje opaznejše so težnje po komercializaciji vesolja
(na primer satelitska naviga- cija, satelitska telekomunikacija, komercialni poleti v vesolje,
rudarjenje na ne- besnih telesih,
vesoljski turizem). V povezavi z rudarjenjem se pokaže nujnost
pravnega urejanja vprašanja dopustnosti rudarjenja in prisvajanja
vesoljskih naravnih virov, v povezavi
s statusom rudnin, izkopanih na nebesnih telesih, in lastništvom ter nadzorom nad stalnimi postajami na nebesnih
telesih, ki bi te komercialne
aktivnosti omogočale. Članek ponuja tudi mednarodnoprav- no oceno pravnih poslov, ki se po javnosti dostopnih podatkih
sklepajo med nekaterimi državami
glede prenosa lastninske pravice nad vesoljskimi objekti, ki so že v
vesolju ter obravnava pravne dileme glede vojaške uporabe vesolja, problematike hierarhije odnosov med
astronavti ter nedoločnosti pravnega standarda
škodljivega onesnaženja vesolja v kontekstu mednarodnopravne prepovedi onesnaževanja okolja. Opredeli
se tudi do osnutka prvega sloven- skega Zakona o nadzoru vesoljskih dejavnosti.
Ključne
besede: mednarodno vesoljsko
pravo, vesolje, rudarjenje v vesolju, komercializacija vesolja,
vesoljski objekt, lastnina
v vesolju, odškodninska od- govornost v
vesolju, vojaška uporaba vesolja, astronavti, onesnaževanje veso- lja,
Zakon o nadzoru vesoljskih
dejavnosti.