Ustava RS vzpostavlja ustavne temelje
za obvezno drugo raven lokalne
samo- uprave v Sloveniji že od ustavnih sprememb leta 2006. Kljub temu
še vedno čakamo, da to raven zakonodajalec uresniči z zakonom.
Zakonodajalčeva dolgoletna
opustitev izvršitve ustavne obveznosti, ki zahteva sprejem zakona o ustanovitvi pokrajin,
pomeni kršitev 143. člena Ustave,
ustavne pravice do lo-
kalne samouprave iz 9. člena, načela pravne države iz 2. člena in načela delitve
oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave.
Kot je bilo ugotovljeno v prispevku, teh kršitev Ustavno sodišče ne bo moglo niti ugotavljati niti sankcionirati
zaradi narave ustavne obveznosti ustanovitve druge ravni lokalne
samouprave in načela delitve
oblasti, ki ga mora upoštevati pri svojem ustavnosodnem odločanju. Stanje, ko je v Ustavi zapisano,
da obstajajo pokrajine, teh pa v resnici
ni – ker v zakonodajnem telesu ni mogoče
doseči političnega konsenza
o ustanovitvenem zakonu –
je za pravno državo nevzdržno. V strokovni javnosti pogosto zasledimo razprave
o tem, kaj bi bilo treba spremeniti v Ustavi, pri pokrajinah pa je problem
drugačen. Kljub že doseženi spremembi Ustave, ki je bila politično in strokovno v veliki večini podprta, pa ta ni zakonsko operacionalizirana, zaradi česar so v
slabšem položaju vsi prebivalci Slovenije. Zakonodajalec naj se čim prej aktivira
in sprejme zakon o ustanovitvi pokrajin v skladu z zahtevami Ustave
in s temeljnimi načeli lokalne
samouprave, tako kot izhajajo iz Evropske listine lokalne
samouprave.
Ključne besede: druga raven lokalne samouprave, pokrajine, 143. člen Ustave,
pravica do lokalne samouprave, načelo pravne države, ustavnopravna obveznost,
Ustavno sodišče, zakonodajalec.