Zagotavljanje sodniške neodvisnosti prek sistema imenovanja in razrešitev sodnikov v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice

Prispevek obravnavava stališča Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zvezi z imenovanji in razrešitvami sodnikov z vidika zagotavljanja neodvisnosti sodnikov predvsem od izvršilne in zakonodajne veje oblasti. Predstavljene so nekatere (naj)pomembnejše odločitve ESČP iz novejše sodne prakse, v katerih je ESČP ugotovilo kršitev konvencijskih pravic v konkretnih postopkih imenovanj in razrešitev sodnikov oziroma predsednikov sodišč, hkrati pa je posredno presojalo tudi ureditev sodstva vključno s sistemom ime- novanja in razrešitev sodnikov v državah pogodbenicah. Čeprav je praviloma vpliv ESČP na zagotavljanje vladavine prava in institucionalne neodvisnosti sodstva omejen oziroma zgolj posreden, saj lahko ESČP le vzpostavi in izo- blikuje določene minimalne standarde varstva človekovih pravic v individual- nih postopkih, pa ESČP zagotovo vpliva tudi na izboljšanje ureditve sodstva v posameznih državah in povzroči marsikatero spremembo zakonodaje na tem področju. Predstavljena sodna praksa kaže, da prav na področju zagotavljanja neodvisnosti sodstva vpliv ESČP zaradi njegovega opredeljevanja tudi do sis- temskih vprašanj ureditve sodstva ni zanemarljiv, čeprav sodna praksa ESČP na tem področju odpira tudi nekatera vprašanja.

Ključne besede: sodniška neodvisnost, imenovanje sodnikov, razrešitev sodnikov, Evropsko sodišče za človekove pravice, načelo delitve oblasti, vladavina prava.