Mnogoteri dragoceni darovi »sekularnega papeštva«

Pravnik, Ljubljana 2018, let. 73 (135), št. 1-2

Ob petindvajsetletnici delovanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije je na Bledu junija 2016 v organizaciji slovenskega ustavnega sodišča potekala znanstvena konferenca, ki so se je udeležili ugledni gostje z drugih evropskih ustavnih sodišč in nekaterih mednarodnih sodišč. Pričujoči zapis povzema poglavitne poudarke in jih umešča v širše teoretično obzorje razprav o ustavnem sodstvu.

Ob petindvajsetletnici delovanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije je na Bledu junija 2016 v organizaciji slovenskega ustavnega sodišča potekala znanstvena konferenca, ki so se je udeležili ugledni gostje z drugih evropskih ustavnih sodišč in nekaterih mednarodnih sodišč. Pričujoči zapis povzema poglavitne poudarke in jih umešča v širše teoretično obzorje razprav o ustavnem sodstvu. Za svoje izhodišče jemlje Dworkinovo hudomušno enačenje ustavnega sodišča s sekularnim papeštvom. Njegovo opazko je mogoče razumeti kot opozorilo, da ustavna sodišča postajajo končna instanca reševanja vseh pomembnih družbenih vprašanj. Zgodovina druge polovica preteklega stoletja dokazuje, da se pristojnost ustavnih sodišč nenehno širi, kar ustavna sodišča čedalje bolj postavlja v središče družbenega in političnega življenja. Osrednje mesto ustavnih sodišč je mogoče razumeti tudi skozi način ustavnosodnega razlogovanja. Ustavna sodišča govorijo jezik, ki je vsem razumljiv in splošno sprejet. Gre za jezik človekovih pravic. Dworkinovo duhovito opazko je mogoče razumeti tudi v smislu zaupanja, ki ga odločitve ustavnih sodišč uživajo. K temu pripomore vsebinsko utemeljevanje odločitev, ki se opira na razumske argumente, in čedalje širša uporaba načela sorazmernosti, ki je intuitivno prepričljivo. Končno pa je Dworkinovo primerjavo mogoče razumeti kot zatrjevanje nezmotljivosti. Tudi ta vidik odpira več zanimivih teoretičnih in filozofskih problemov, ki zahtevajo razmislek o odnosu ustavnih sodišč do rednih, evropskih in mednarodnih sodišč.

Ključne besede: ustavno sodišče, ustavnosodna presoja, federalizem, pravno razlogovanje, človekove pravice, vrhovnost ustavnega sodišča



Spletno naročilo edicije: Številka 1-2/2018

*


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo