Razlaga instituta subsidiarne zaščite v evropskem azilnem sistemu
Pravnik, Ljubljana 2018, letnik 73 (135), št. 11-12
Članek obravnava institut subsidiarne zaščite, ki je ena od oblik mednarodne zaščite v Evropski uniji in je trenutno urejena z Direktivo 2011/95/ES oziroma Kvalifikacijsko direktivo II. Subsidiarna zaščita je bila v pravo EU vpeljana na podlagi praks držav članic in pomeni zaščito, ki dopolnjuje Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951.
Članek obravnava institut subsidiarne zaščite, ki je ena od oblik mednarodne zaščite v Evropski uniji in je trenutno urejena z Direktivo 2011/95/ES oziroma Kvalifikacijsko direktivo II. Subsidiarna zaščita je bila v pravo EU vpeljana na podlagi praks držav članic in pomeni zaščito, ki dopolnjuje Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951. Zaradi skope podlage za razlago v direktivi, v travaux préparatoires in v sodni praksi Sodišča Evropske unije je razlaga instituta zahtevna, kar vodi do razlik pri uporabi instituta med državami članicami. Prispevek se osredotoča na identifikacijo pojmov v opredelitvi instituta, ki pri razlagi povzročajo največ težav. Za vsak pojem so podane razlagalne smernice, podprte s sodno prakso Sodišča EU, Evropskega sodišča za človekove pravice in slovenskih sodišč. V sklepu prispevka se avtorja kritična opredelita do predvidene reforme Skupnega evropskega azilnega sistema, v okviru katerega se načrtuje sprejem Kvalifikacijske uredbe. Predlog Kvalifikacijske uredbe državam članicam namreč ne prinaša trdnejše opore za interpretacijo instituta.