Avtorica obravnava sodno reševanje kolizij med človekovimi
pravicami. Pri tem opozori na pomembno razliko
med tehtanjem kot metodo reševanja takih kolizij in analizo sorazmernosti stricto sensu pri presoji dopustnosti posegov v človekove pravice,
ki so namenjeni varstvu javnega interesa. Nato
obravna- va sklop problemov, ki
nastanejo pri opredeljevanju trka človekovih pravic in poskusu usklajevanja
njihovega sočasnega uresničevanja. Z navezovanjem na sodno prakso Evropskega
sodišča za človekove pravice (ESČP) in z njo po- vezano sodobno razpravo v
pravni znanosti si prizadeva utemeljiti, (1.) da je opredelitev trka človekovih pravic
pomemben korak v razlogovanju, saj zastavi
parametre tehtanja, ter (2.) da razsodbena razlaga ravnovesja med kolidirajo-
čimi pravicami zahteva vrednostno opredelitev izgub, ki z rešitvijo
konflik- ta nastanejo na strani ene ali
obeh pravic. Vprašanje tehtanja med
pravicami avtorica osvetli tudi skozi razmerje med domačimi sodišči in ESČP. Tega
za- znamujeta na eni strani načelo subsidiarnosti in doktrina polja
proste presoje (angl. margin of appreciation) ter na drugi strani obveznost domačih sodišč, da posege v
človekove pravice ali zavrnitev njihovega varstva utemeljijo na z Evropsko
konvencijo o človekovih pravicah skladen način.
Ključne besede:
Evropska konvencija o človekovih pravicah, načelo sorazmernosti, kolizija temeljnih pravic,
tehtanje, praktična konkordanca, načelo subsidiarnosti, polje proste presoje.