Sovražni govor in svoboda izražanja

Pravnik, Ljubljana 2017, let. 72 (134), št. 5-6

Kljub velikemu pomenu, ki ga ima svoboda izražanja v demokratični družbi, je izvrševanje te pravice pod določenimi pogoji dopustno omejiti, med drugim tudi v primerih sovražnega govora. Pri opredelitvi pojma sovražnega govora se avtorica sklicuje na mednarodne akte, ki prepovedujejo vse oblike diskriminacije ter razširjanje, spodbujanje in opravičevanje rasnega, etničnega in verskega sovraštva, ter na prakso ESČP, ki pod pojmom sovražnega govora razume vse oblike izražanja sovraštva in nestrpnosti. 

Kljub velikemu pomenu, ki ga ima svoboda izražanja v demokratični družbi, je izvrševanje te pravice pod določenimi pogoji dopustno omejiti, med drugim tudi v primerih sovražnega govora. Pri opredelitvi pojma sovražnega govora se avtorica sklicuje na mednarodne akte, ki prepovedujejo vse oblike diskriminacije ter razširjanje, spodbujanje in opravičevanje rasnega, etničnega in verskega sovraštva, ter na prakso ESČP, ki pod pojmom sovražnega govora razume vse oblike izražanja sovraštva in nestrpnosti. Avtorica nato analizira prakso ESČP, ki sovražni govor obravnava bodisi kot zlorabo svobode izražanja ali pa na podlagi načela sorazmernosti išče ustrezno ravnotežje med svobodo izražanja in pravicami drugih. Avtorica je kritična do slovenske pravne ureditve, ki sovražni govor obravnava kot kaznivo dejanje oziroma prekršek zoper javni red in mir, ter do sodne prakse, ki posamezniku, ki je pripadnik skupine, na katero se nanaša sovražni govor, ne priznava zahtevkov po civilnem pravu.

Spletno naročilo edicije: Številka 5-6/2017

splošnimi pogoji *


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo