Mladoletniško pravosodje se je razvijalo v različnih oblikah, od povsem socialno
usmerjenega do pravičnostno usmerjenega pristopa. V zadnjem času so bili
uvedeni elementi restorativne pravičnosti in otrokovih pravic, deloma zaradi
gibanj za človekove pravice, ki so podprla oblikovanje standardov pri Združenih
narodih (Konvencija o otrokovih pravicah), Svetu Evrope (ERJOSSM
2008) in Evropski uniji (na primer Direktiva 2016/800). V preteklih desetletjih
je naraščal tudi vpliv kaznovalne miselnosti, čeprav je upad stopenj mladoletniške
kriminalitete, zlasti nasilnih kaznivih dejanj, ublažil ta kaznovalni preobrat.
Nekatere države so se uspešno ubranile pred »kaznovalnimi okužbami«
in ohranile zmerno mladoletniško pravo, osredotočeno na preusmeritev in
vzgojne alternative namesto kaznovanja. Slovenija je ena takih držav, ki se je
kaznovalnemu preobratu široko upirala. Zmeren pristop Slovenije je bil očiten
že v času Jugoslavije, zlasti v primerjavi z njenimi sosedami (na primer Srbijo).
Vpliva profesorice Alenke Šelih pri spodbujanju zmernega kazenskega okolja
ni mogoče podcenjevati. Nova reforma v Evropi in ZDA je širitev obsega mladoletniškega
pravosodja na mlade odrasle do 21 let ali celo več (Nizozemska:
23). Ta reformno gibanje in praksa temeljita na novih nevroznanstvenih dokazih
o zorenju možganov, pa tudi na razvojnih in socioloških dokazih o prehodu
iz otroštva v odraslost. Slovenija je bila, tako kot Nemčija, ena od predhodnic
pri upoštevanju uporabe mladinskih pravosodnih ukrepov za mlade odrasle.
Čeprav je težko primerjati različne sisteme glede na učinke in učinkovitost, je
mogoče prepoznati nekatere dobre prakse z uporabo standardov človekovih
pravic kot merila.
Ključne besede: mladoletniki, restorativna pravičnost, človekove pravice,
kriminaliteta, kaznovanje, Alenka Šelih, primerjalno pravo.