Neustreznost kazenskopravnega obravnavanja žrtve nasilja v družini

Nasilje v družini je v družbi prisotno že dlje časa in je poseben problem zaradi pozicije med zasebnim prostorom in javno sfero. Najpogosteje so storilci nasilja v družini moški, žrtve z izkušnjo nasilja pa ženske. Nasilje nad ženskami v družini je posledica splošnega prepričanja skozi celotno zgodovino, saj so ženske in otroci nekoč veljali za lastnino moža, ki je imel nad njimi popolno oblast. Temeljni namen članka je predstaviti vlogo žrtve v družini in pomen kaznivega dejanja nasilja v družini z vidika ustrezne kvalifikacije, ki je pogosto nedorečena ter je med strokovnjaki, ki obravnavajo nasilje v družini, samostojen problem. Predstavljeni so ukrepi po Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) v obravnavanih kaznivih dejanjih z elementi nasilja v družini v letu 2009 na območju Ljubljane. Avtorica se opredeli tudi do privilegiranih prič, ki v praksi pogosto uporabijo pravno dobroto in se tako odpovedo pričanju, kljub nasilju, ki so ga doživele s strani storilcev. Predstavljene in analizirane sp tudi vrste odločitev po tožilskih spisih v obravnavanih kaznivih dejanjih z elementi nasilja v družini. Avtorica se opredeli do poravnave kot alternativnega načina obravnavanja v kazenskih zadevah pri obravnavanju nasilja v družini ter v zadnjem poglavju predstavi čas trajanja postopkov pred sodišči.

Ključne besede: nasilje v družini, žrtev, storilec, oškodovanec, kaznivo dejanje, raziskava nasilja v družini