Aktualnost motivov za kazensko pravo v preteklosti in danes

Motivi za kazniva dejanja in tudi motivacijski cilji s poštenimi sredstvi so se skozi zgodovino spreminjali, kakor so se spreminjale tudi vrednote. Že Platon je zahteval prevlado pravičnih motivov, za kar mora poskrbeti država. Rimsko pravo je zaradi nedopustnega nagiba (kavze) pravnega posla štelo, da gre za prevaro. V poznejših obdobjih so motivi prevzemali negativno vlogo, ker so absolutistični družbeni sistemi namesto nevarnosti dejanja skozi (domnevne) storilčeve motive skušali dokazovati nevarnost storilcev. Vprašanja o motivih so postala aktualna zlasti ob kritiki Lisztovih in Belingovih idej o strogi delitvi na objektivne in subjektivne elemente kaznivih dejanj. Elementi, ki jih je teorija obravnavala ločeno, so se začeli obravnavati tudi skupaj s krivdo, ki po psihološko-normativni koncepciji pomeni možnost očitka ali graje. Očitek ali grajo pa je mogoče nasloviti na storilca le v normalnih motivirajočih okoliščinah (in ne na primer na neprištevnega storilca). Motivi zato niso postali aktualni le za odmero kazni ali izbiro kazenske sankcije, ampak so vstopili v kaznivo dejanje samo.