Povečana vloga regulatorja v upravljanju bank – med bančno regulacijo in korporacijskim pravom
Pravnik, Ljubljana 2020, letnik 75 (137), št. 1-2
Članek obravnava mehanizme delovanja EU za zagotavljanje
kibernetske varnosti na področju skupne zunanje in varnostne politike.
Kompleksna in- stitucionalna struktura EU skupaj s specifičnim statusom skupne
zunanje in varnostne politike v njej ter pomanjkanje pristojnosti otežujejo, če
ne celo onemogočajo, da bi EU postala koherenten akter na področju
zagotavljanja kibernetske varnosti. Kljub temu EU v zadnjih
letih kaže čedalje
večjo potrebo ter željo po pravni
ureditvi tega področja,
kar je sprva utemeljevala predvsem
z gospodarskimi razlogi ter varovanjem enotnega
digitalnega trga, čedalje
pogo- steje pa lahko opazimo, da EU visoko stopnjo kibernetske varnosti
neločljivo povezuje z zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V članku je
predstavljen razvoj delovanja EU na področju zagotavljanja kibernetske varnosti
od prvih poskusov regulacije na področju kibernetske kriminalitete do svežnja
ukrepov za izboljšanje kibernetske varnosti EU (angl. cybersecuri- ty package), ki jih je Komisija predstavila leta 2017,
s posebnim poudarkom na strateških prednostnih nalogah, ki jih določa
Strategija EU za kibernetsko varnost.
Ključne
besede: kibernetska varnost,
skupna zunanja in varnostna politika EU, skupna
varnostna in obrambna
politika, Strategija EU za kibernetsko varnost,
kibernetska kriminaliteta, Direktiva NIS.