Oporočna svoboda je eno temeljnih načel dednega prava, ki zapustniku zagotavlja, da določi dediče in razdeli večino premoženje tako, kot to sam želi,
ne glede na zakoniti dedni red. Vendar pa mora pri tem upoštevati določena pravila glede vsebine oporočnih
razpolaganj in obličnostnih zahtev, ki jih določajo zakoni. Tako je po pravilu
stroge skladnosti veljavna le oporoka, ki je sestavljena v eni od zakonsko
predpisanih oblik. V nekaterih državah sistema common law je izjemoma lahko veljavna tudi oporoka, ki ne
izpolnjuje vseh obličnostnih zahtev. Odstop od strogih pravil omogočata
doktrina ne- škodljive napake in doktrina znatne skladnosti, ki namesto forma ad valorem na osrednje
mesto postavljata oporočiteljevo pravo voljo. Omenjeni
pravili sta uzakonjeni v
številnih državah in sodiščem dajeta izhodišče, na podlagi ka- terega lahko
pravno argumentirajo svojo odločitev. Uporabljeni sta bili tako v primerih, v katerih so sodišča sanirala
napake glede prič ali podpisa pri pi- snih oblikah oporoko, kot tudi v
primerih, ko je oporočitelj oporoko napisal v
elektronski obliki. Kontinentalni pravni red teh izjem ne pozna, vendar pa bi
bili omenjeni doktrini, če bi ju uzakonili, lahko koristni pri uresničevanju
oporočiteljeve prave volje.
Ključne besede: oporoka, obličnostne zahteve,
stroga skladnost, doktrina
neškodljive napake, doktrina znatne skladnosti, elektronska oblika
oporoke.