Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) letos praznuje 60 let od začet- ka svojega delovanja, ko je bilo ustanovljeno leta 1959 na podlagi Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Temu jubileju primerno je bil aprila 2019 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organiziran posvet, pri katerem so sodelovali gostje iz najvišjih državnih institucij in drugi pravni strokovnjaki. 

Oporočna svoboda je eno temeljnih načel dednega prava, ki zapustniku zagotavlja, da določi dediče in razdeli večino premoženje tako, kot to sam želi, ne glede na zakoniti dedni red. Vendar pa mora pri tem upoštevati določena pravila glede vsebine oporočnih razpolaganj in obličnostnih zahtev, ki jih določajo zakoni. Tako je po pravilu stroge skladnosti veljavna le oporoka, ki je sestavljena v eni od zakonsko predpisanih oblik. V nekaterih državah sistema common law je izjemoma lahko veljavna tudi oporoka, ki ne izpolnjuje vseh obličnostnih zahtev. Odstop od strogih pravil omogočata doktrina ne- škodljive napake in doktrina znatne skladnosti, ki namesto forma ad valorem na osrednje mesto postavljata oporočiteljevo pravo voljo. Omenjeni pravili sta uzakonjeni v številnih državah in sodiščem dajeta izhodišče, na podlagi ka- terega lahko pravno argumentirajo svojo odločitev. Uporabljeni sta bili tako v primerih, v katerih so sodišča sanirala napake glede prič ali podpisa pri pi- snih oblikah oporoko, kot tudi v primerih, ko je oporočitelj oporoko napisal v elektronski obliki. Kontinentalni pravni red teh izjem ne pozna, vendar pa bi bili omenjeni doktrini, če bi ju uzakonili, lahko koristni pri uresničevanju oporočiteljeve prave volje.

Ključne besede: oporoka, obličnostne zahteve, stroga skladnost, doktrina neškodljive napake, doktrina znatne skladnosti, elektronska oblika oporoke.