Avtor obravnava nedavna konkurenčnopravna in ekonomska teoretična vprašanja v luči reforme izvrševanja konkurenčnega prava EU iz leta 2004. Vzporeja ameriški razvoj antitrusta v znanstveni literaturi in sodnih prec- edensih z evropskimi prizadevanji za uvedbo bolj ekonomskega pristopa h konkurenčnemu pravu. Čezatlantsko neskladje postaja manjše zaradi konver- gentnih sil, kljub temu pa določeno nasprotovanje upočasnjuje konvergenco v obeh jurisdikcijah. Pretekla ustaljena sodna praksa še vedno omejuje reformo konkurenčnega prava EU, vendar po drugi strani empirična analiza kaže, da je Evropska Komisija sledila ameriškemu zgledu veliko bolj, kot bi lahko sklepali le na podlagi uradnih izjav in odločb. Če empirično analiziramo podatke na ravni zadev, je izvrševanje Komisije postalo bolj osredinjeno na kartele z višjimi globami, zmanjšal pa se je pritisk na druga podpodročja konkurenčnega prava podobno kot v antitrustovskem izvrševanju v ZDA. Reforma ni povzročila več sodnih sporov, ker je materialno pravo ostalo nespremenjeno, saj ni bilo do- datne pravne negotovosti in so se podjetja v sodnih postopkih odzvala pred- vsem na višino izrečenih glob.

Ključne besede: konkurenčno pravo EU, antitrust v ZDA, ekonomska analiza konkurenčnega prava, reforma iz leta 2004, ekonomski pristop, Evropska komisija, empirična analiza.

Avtorica obravnava možnosti, ki jih ima upnik, če dolžnik ne plača dolgovane terjatve. Upnik lahko za njeno izterjavo izbere zunajsodno ali pa sodno pot. Avtorica na podlagi pregledane ameriške literature ugotavlja, da se institutu iz- vršbe ne namenja veliko pozornosti, saj se razume postopek izterjevanja dolga predvsem kot dejavnost, ki se dogaja zunaj sodišča. Zaradi zamud in stroškov, povezanih s sodnim postopkom, bo upnik načeloma najprej poskusil z zunaj- sodnimi možnostmi za pridobitev plačila. Zunajsodno izterjevanje dolgov v ZDA je treba presojati kot celoten sklop aktivnosti: (1.) psihološki pritisk na dolžnika in vplivanje na dolžnikovo oceno kreditne sposobnosti, (2.) izterje- vanje dolga s pomočjo zasebnih agencij oziroma prodaja dolga in (3.) samo- pomoč pri zavarovanih terjatvah. Najpomembnejši element, ki je skupen vsem zasebnim načinom izterjevanja, je izključitev vpletenosti države.

Ključne besede: zunajsodni načini izterjevanja dolgov, psihološka prisila, sistem kreditne ocene, zasebne agencije za izterjevanje dolgov, institut samopomoči, zavarovane terjatve.

David Schultz in Jurij Toplak sta uredila najtemeljitejši tiskani pregled volilne- ga prava po svetu. Routledge Handbook of Election Law je knjiga s 27 poglavji 32 avtorjev s šestih celin. Na 370 straneh obravnava mednarodne standarde in trende volilnega prava v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji ter Severni in Južni Ameriki. Večina poglavij knjige primerjalno analizira teme, kot so financiranje kampanj, vodenje volitev, elektronsko glasovanje, spol v volilni zakonodaji in glasovanje invalidov. Prikaz knjige ugotavlja, da je priročnik najpomembnejše primerjalno knjižno delo o volilnem pravu v svetu, ki ima poleg doprinosa pravni znanosti tudi potencial, da prispeva k napredku pravnih ureditev in praks demokratičnih postopkov v svetu.

Ključne besede: volilno pravo, primerjalno pravo, volilni spor, sodišča, prikaz knjige.

Jože Mencinger je bil človek z veliko začetnico: preudaren, spoštljiv, prijazen. Kot javni intelektualec se je v javnosti oglašal s trdnimi in jasnimi stališči; znal je povedati bobu bob na natančen, toda spravljiv način, vedno usmerjen v stvar, ne v osebo. Njegova stališča so bila strokovno neoporečna in do kraja poštena. Strokovni ali politični oportunizem mu je bil tuj in nesprejemljiv. Po- grešali bomo njegovo tehtno besedo, njegovo blago ironijo, njegovo trdnost, pokončnost in poštenost.

Ključne besede: nekrolog, in memoriam, Jože Mencinger, ekonomija, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, dekan.

Področje delovnega prava je tako, da se z njim srečujemo v različnih vlogah prav vsi, včasih tudi v več vlogah hkrati. Urejenost delovnih razmerij na nor- mativni ravni in v praksi je pomembna za pravno varnost, delovanje socialne in pravne države in tudi za blaginjo v povsem ekonomskem smislu, ker je se- veda neločljivo povezana s prej naštetimi »pravnimi vrednotami«. Da bi bilo stanje še boljše, pa bo potrebnega še več znanja in pa predvsem na znanju ute- meljenega dialoga med vsemi deležniki, državo, tako zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo kot tudi delodajalci in delavci. Vendar avtor ostaja optimističen.

Ključne besede: delovno pravo, delavci, delodajalci, pravna država, socialna država, vrednote, dialog.

Prispevek je zasnovan kot nekoliko širša analiza odločbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Hobby Lobby, s katero je sodišče pravico do svobode veroizpove- di pripoznalo tudi (nekaterim) korporacijam. Izhajajoč iz ključnih poudarkov pravnoteoretične zasnove pravne subjektivitete korporacij oziroma pravnih oseb se hkrati spogleduje s pozitivnopravno ureditvijo, tudi v evropskem prav- nem okolju. Poleg izoblikovanih teorij o naravi korporacij oziroma pravnih oseb poudarja zlasti predpostavko njihove samostojnosti ter trend izenačeva- nje pravne sposobnosti. Z vidika pravne subjektivitete kot skupka pripadajo- čih pravic se prispevek dotakne tudi pravice do svobode veroizpovedi v obeh pravnih sistemih. Poleg pozitivnopravne ureditve poudarja opredelitev pojma osebe v luči svobode veroizpovedi kot tudi individualni in kolektivni vidik slednje. Ob tem išče odgovore na tesno povezana vprašanja pravne teorije in pozitivnega prava o tem, čigava bi lahko bila pravica do svobode veroizpovedi, če/ko se nanjo sklicujejo korporacije oziroma pravne osebe (gre za pravico slednjih, pravico njihovih lastnikov ali morda celo obeh), ali oziroma kako bi to vplivalo na splošno sprejeto stališče o samostojnosti pravne subjektivitete korporacij oziroma pravnih oseb in navsezadnje kako na razumevanje pravne subjektivitete nasploh.

Ključne besede: pravna subjektiviteta, korporacija, pravna oseba, pravica do svobode veroizpovedi, Hobby Lobby.

Meddržavno sodišče je z odločitvijo obiter dicta v zadevi Barcelona Traction potrdilo obstoj obveznosti erga omnes in s tem naznanilo pomemben korak od bilateralnega razumevanja mednarodnopravnih obveznosti k priznanju splošnega interesa v mednarodnem pravu. Vendar pa sodišče teh obveznosti ni nadalje opredelilo z vidika vsebine, nastanka in posledic njihovih kršitev, zato avtorica ugotavlja, da so bile vzpostavljene kot Potemkinova vas. Kljub temu pa gre za zelo pomembno odločitev, saj je delovala kot vodilo razvo- ja sekundarnih pravil o uveljavljanju odgovornosti držav v primerih kršitev obveznosti erga omnes (partes), kot so vsebovane v Členih o odgovornostih držav za mednarodno protipravna dejanja. Poleg tega je Meddržavno sodišče v poznejši sodni praksi razjasnilo pomen in posledice kršitev teh obveznosti v praksi. Zlasti pomembna je potrditev, da upravičenje za uveljavljanje odgo- vornosti držav za kršitev obveznosti erga omnes (partes) vključuje upravičenje za uveljavljanje odgovornosti države kršiteljice pred Meddržavnim sodiščem tudi s strani držav, ki niso neposredno prizadete s protipravnim dejanjem, pri čemer morajo biti ob tem izpolnjeni pogoji za pristojnost sodišča za odločanje v konkretnem primeru. To je sodišče izrecno potrdilo v nedavni sodbi o pri- stojnosti v primeru Uporaba Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Gambija proti Mjanmaru).

Ključne besede: obveznosti erga omnes, obveznosti erga omnes partes, splošni interes, odgovornost držav, Meddržavno sodišče, pristojnost.

Leta 2020 so v založbi Uradni list Republike Slovenije skupaj s Pravno fakul- teto Univerze v Ljubljani izdali komentar Zakona o splošnem upravnem po- stopku (ZUP), urednikov prof. dr. Polonce Kovač in dr. Erika Kerševana. Ko- mentar, ki je izšel v dveh zvezkih, je doživel velik uspeh pri uporabnikih, saj so pri njem sodelovali vrhunski slovenski strokovnjaki, s sprejetjem Zakona o debirokratizaciji (ZDeb), ki je posegel tudi v materijo ZUP, pa je nastopil razlog za nadgradnjo komentarja. Septembra 2022 so tako založnika in avtorji kompletu dodali še tretji zvezek, v njem pa avtorji obravnavajo spremembe, ki jih je zakonodajalec uveljavil od prve izdaje do konca junija 2022, ob upošte- vanju pomembne sodne prakse, sprejete v tem času. Tretjo knjigo komentarja so javnosti predstavili na okrogli mizi sredi septembra.

Ključne besede: ZUP, splošni upravni postopek, Polonca Kovač, Erik Kerševan, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, Uradni list Republike Slovenije, debirokratizacija.

V časih soočenja z brutalno agresijo na Ukrajino in številnih podobnih napa- dov na človeško in narodno integriteto v številnih državah po svetu in tudi na Balkanu se moramo po mnenju avtorja vprašati, kaj lahko in moramo storiti tudi slovenski pravniki za obstoj slovenstva doma in po svetu vsak zase in vsi skupaj. Ali se znamo poenotiti res samo v najbolj kriznih časih za obstoj slo- venskega naroda, pa še takrat smo bili priča razkolu, katerega posledice se trav- matično vlečejo tudi v sedanjost? Ali bomo znali in zmogli preseči stare delitve med liberalnim in konservativnim polom glede ključnih družbenih vprašanj, kot so dosledno spoštovanje in uveljavljanje ustavnosti in zakonitosti pri delu vseh državnih organov in nosilcev javnih pooblastil? Ali bomo v praksi precej dosledneje uresničevali temeljne postulate socialne države, ko gre za zdravje vseh prebivalcev te države, njihovo izobraževanje in nastanitev (stanovanja)? Letos bomo slovenski pravniki slavili 135. letnico ustanovitve Društva pravnik in revije Pravnik, najstarejše slovenske strokovne revije z Zborom slovenskih pravnikov v Narodnem domu v Trstu.

Ključne besede: Slovenci, zamejstvo, dolžnost, Italija, Narodni dom v Trstu, avstrijska Koroška, Porabje, pravo, društvo Pravnik, revija Pravnik.

Prispevek predstavi vidik solidarnosti v zdravstvenem sistemu. Predvsem, kaj ta je in kje jo najdemo. Predstavljeni sta tudi dve glavni načeli, ki bi morali vo- diti razvoj zdravstvenega sistema – načelo učinkovitosti in načelo dostopnosti. Tudi financiranje je zelo pomembno za delovanje sistema in ravnovesje med obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Povzetku trenutne ure- ditve sledi nekaj predlogov za izboljšave in razvoj v prihodnosti.

Ključne besede: zdravstvo, zdravstveni sistem, solidarnost, zavarovanje, dostopnost, izdatki, kakovost.

Prispevek obravnava problematiko izgube pravic zavarovancev avtomobilskih

»kasko« zavarovanj in regresa zavarovalnice pri zavarovanju avtomobilske od- govornosti zaradi vožnje pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi nad do- voljeno mejo. Avtorja podata smernice za razlago pravnega standarda izmikanja preiskavi alkoholiziranosti in vsebnosti psihoaktivnih snovi v telesu po prome- tni nesreči ter analizirata veljavnost določil zavarovalnih pogojev, ki za zavaro- vanca določajo negativne posledice zaradi opustitve dolžnosti obvestitve policije o prometni nesreči. Problematika je prisotna tako na področju kasko zavarovanj kot tudi na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti. V prvem primeru izpolnjenost standarda povzroči izgubo zavarovalnih pravic, v drugem pa pravi- co zavarovalnice zahtevati odškodnino, ki jo je plačala tretjim osebam.

Ključne besede: avtomobilsko zavarovanje, vožnja pod vplivom alkohola, izguba zavarovalnih pravic, regres, kasko, zavarovanje avtomobilske odgovornosti, zavarovalni pogoji.

Prispevek je poročilo s konference o socialni državi in revščini, ki je bila janu- arja 2023 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Problem revščine in social- ne izključenosti je zapleten in ga ni mogoče preprosto rešiti s pomočjo civilne družbe in dobrodelnih organizacij. Država ima pri tem pomembno vlogo ter odgovornost, da najde učinkovite poti za boj proti revščini ter za izboljšanje so- cialne pravičnosti in enakosti. V ta namen je treba zagotoviti ustrezne politike in programe, ki bodo pomagali zmanjševati revščino in izboljševati življenjske razmere tistim, ki so najranljivejši in potrebni pomoči. To vključuje različne ukrepe, kot so socialna pomoč, davčne olajšave za revne, dostop do zdravstve- nega varstva, izobraževanja, stanovanj ter zaposlovanja. Vse to je mogoče do- seči le s sodelovanjem vseh deležnikov, tako države, civilne družbe, nevladnih organizacij, gospodarstva kot tudi posameznikov. Le tako bomo lahko uresni- čili načela socialne države in ustavnih socialnih pravic ter zagotovili, da bodo vsi ljudje živeli človeka vredno življenje, v katerem bodo lahko uresničili svoje cilje in prispevali k razvoju družbe. Na koncu prispevka so sklepne ugotovitve konference, kakor so jih oblikovali vodje sekcij na dogodku.

Ključne besede: revščina, socialna država, pravo, civilna družba, dobrodelne organizacije, država, nevladne organizacije.

Prispevek je predstavitev doktorske disertacije, ki se osredinja na pomen in vpliv sicer skopega 9. člena Aarhuške konvencije na tradicionalna izhodišča slovenske ureditve ustavnosodnega nadzora. Avtorica zahtevo o posebni vlogo javnosti prikaže kot pravno nadgradnjo sistema zavor in ravnovesij med raz- ličnimi nosilci oblasti, za katerega je civilna družba izgubila zaupanje v to, da bi lahko sam (brez javnosti) zagotavljal, da bo »državna oblast dober oziroma zadosten skrbnik (zdravega življenjskega) okolja in ki se pojavlja kot pravni odgovor na ‚občutenje‘ demokratičnega deficita«. Predstavljena doktorska disertacija je prvo celovito delo na področju sodnega varstva zoper okoljsko relevantno odločanje v posegih v prostor, ki ga – glede na druge odločitve izvršilnega prava – zaznamujejo številne specifike.

Ključne besede: Aarhuška konvencija, sodno varstvo, posegi v prostor, civilna družba, okoljsko pravo, javnost.

Volilni sistem vpliva na strankarski in politični sistem v državi. Trenutno ve- ljavni sistem državljanom Republike Slovenije ne omogoča neposrednega vpli- va na sestavo Državnega zbora, ne spodbuja znotrajstrankarske demokracije, volivcem ne omogoča kaznovanja morebitnega slabega dela posameznega po- slanca in omejuje samostojnost zakonodajne veje oblasti v razmerju do izvr- šilne. V večini primerov je aktualni volilni sistem pripeljal do velikega števila političnih strank v parlamentu, posledično šibkih vlad, manjšega reformnega potenciala, delovanje koalicijske večine v parlamentu pa je usmeril predvsem v vlogo vladnega glasovalnega stroja. Zavedanje o potrebnosti spremembe vo- lilnega sistema je v strokovnih krogih širše prisotno, na politični ravni pa je ta volja manjša. Sprememba mora biti izvedena po tehtnem premisleku z obliko- vanjem predloga novega volilnega sistema, ki bo ponudil odgovore na največje pomanjkljivosti aktualnega volilnega sistema v Republiki Sloveniji. V naspro- tnem primeru sprememba ne bo dala želenih učinkov in bo sledilo razočaranje nad učinki te spremembe.

Ključne besede: volilni sistem, vpliv na strankarski sistem, legitimnost, vladavina prava, reforma volilne zakonodaje.

Priprava pravnih angleških besedil je izziv za vse pisce, še zlasti za tiste, ki jim angleščina ni materni jezik. Zgodovinsko gledano je pravno angleščino tvoril težko razumljiv jezik, poln žargona in tistega, kar je bilo zaničljivo poimenova- no pravniški žargon. Gibanje za preprosto angleščino se je trudilo to popraviti, vendar je bila sprememba odnosa in dolgoletnih navad pravne stroke glede učinkovitega pisnega sporazumevanja z našimi ciljnimi skupinami zahtevna. Nujno je, da so angleška pravna besedila napisana jasno, jedrnato, popolno in pravilno. Te cilje je mogoče doseči z upoštevanjem nekaj razmeroma pre- prostih strategij. Kot arhitekti, skladatelji in umetniki morajo avtorji pravnih besedil najprej pripraviti premišljen in organiziran načrt. Predvsem morajo upoštevati specifične potrebe svojih ciljnih skupin. Avtorji naj uporabljajo pre- prost in neposreden slog, ki omogoča, da je branje njihovega dela užitek in ne trud. To je mogoče doseči z uporabo vsakdanjega jezika in dajanjem prednosti znanim besedam pred zapletenimi in nejasnimi; z dajanjem prednosti kratkim besedam in stavkom pred dolgimi; z dajanjem prednosti aktivnemu glagol- skemu načinu pred pasivnim; z izogibanjem tujim frazam, kolikor je to mo- goče; z dajanjem prednosti enojnim besedam pred besedičenjem; z dajanjem prednosti pozitivnim besedam pred negativnimi; z odpravljanjem prislovnih zaimkov in drugih ostankov pravniškega žargona; ter z obvladovanjem pravil- ne uporabe angleških členov. Preprost govor naj prevlada nad težkim jezikom. Tako temeljito načrtovanje kot tudi vztrajno urejanje sta bistvena za drastično izboljšanje kakovosti angleškega pravnega pisanja.

Ključne besede: pisanje pravnih angleških besedil, preprosta angleščina, jasno in jedrnato pisanje, primat in aktualnost v pravnem angleškem pisanju, urejanje pravnih angleških besedil.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je s sodelovanjem na osemnajstem med- narodnem tekmovanju v mediaciji s področja gospodarskega prava, ki ga vsa- ko leto organizira Mednarodna gospodarska zbornica, vnovič dokazala svojo zavezanost k spodbujanju uporabe mediacije pri reševanju sporov. Tekmova- nje, ki slovi po svoji zahtevnosti, je potekalo v Parizu in je bilo razdeljeno na dva dela – pisni in ustni – ter sestavljeno iz treh različnih tekmovalnih pri- merov. Z udeležbo so študenti pridobili priložnost, da se preizkusijo v realnih scenarijih in razvijejo dragocene veščine pogajanj, komunikacije in mediaci- je. Kljub težki konkurenci na samem tekmovanju se je ekipa Pravne fakultete odlično odrezala.

Ključne besede: mediacija, alternativno reševanje sporov, gospodarsko pravo, tekmovanje, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Med 15. in 23. februarjem 2023 je na Vrhovnem sodišču Republike Sloveni- je potekala razstava najpomembnejših sodniških insignij z našega ozemlja. Hkrati z otvoritvijo je potekala tudi predstavitev v interdisciplinarnem in mul- tiinstitucionalnem projektu nastale znanstvene monografije Sodniške insignije v evropskem in slovenskem pravnem izročilu avtorjev Vida Žepiča, dr. Tomaža Nabergoja, dr. Polone Vidmar in Igorja Zemljiča. Dogodek se je sklenil z vo- denim ogledom najlepših sodniških palic in mečev iz naše pravne tradicije.

Ključne besede: sodniške insignije, razstava, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, znanstvena monografija, simbolika, kulturna dediščina.

Upokojeni diplomat mag. Aleksander Čičerov (1949–2022) je bil uveljavljen pravni strokovnjak, raziskovalec, učitelj, prostovoljec, planinec ter še marsi- katero njegovo dejavnost bi lahko omenili. S svojimi deli je pustil neizbrisen pečat v slovenskem pravnem prostoru in onkraj njegovih meja. Predvsem je njegov prispevek k razvoju področja letalskega prava v Sloveniji v teoriji in praksi tako obsežen in pomemben, da ga lahko upravičeno štejemo za očeta tega področja. Pri tem posebej izstopa njegova monografija Mednarodno le- talsko pravo, ki je prva celovita strokovna obravnava te tematike pri nas. Poleg svoje strokovnosti in dragocenih prispevkov na različnih področjih svojega dela in zanimanj pa je bil tudi izjemen človek in zgled ter navdih mnogim.

Ključne besede: nekrolog, in memoriam, Aleksander Čičerov, mednarodno pravo, letalsko pravo, diplomat.

Varstvo zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti med postopkom prodaje podjetja ni bistveno le za položaj ciljne družbe na trgu, temveč tudi za uspeh transakcije prodaje podjetja. Zaradi kompleksnosti postopka prodaje podjetja pride med ciljno družbo kot prodajalcem in (potencialnimi) kupci do izme- njave velike količine informacij. Največje tveganje so zaupne informacije in poslovne skrivnosti, zato je v interesu ciljne družbe, da se te informacije raz- krivajo postopoma. Na drugi strani pa si potencialni kupci prizadevajo prido- biti čim večjo količino informacij čim prej v postopku prodaje, da lahko lažje sprejmejo odločitev o bodočem nakupu podjetja. Za uspešno izvedbo postop- ka je tako ključno, da stranke najdejo pravo ravnotežje med količino razkritih in količino nerazkritih informacij glede na posamezno fazo postopka. Pri tem morajo biti vse stranke pozorne na vsa tveganja in pasti, povezana z varova- njem zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti.

Ključne besede: pogodba o nerazkrivanju informacij, prodaja podjetja, poslovna skrivnost, zaupne informacije, izmenjava informacij, razkritje informacij, varstvo poslovne skrivnosti, Zakon o poslovni skrivnosti, Direktiva (EU) 2016/943.

Prispevek povzema razpravo Društva za delovno pravo in socialno varnosti o pravnih pomislekih, ki se pojavljajo v zvezi z uveljavitvijo Zakona o dolgo- trajni oskrbi (ZDOsk). Večinsko mnenje je bilo, da ZDOsk vsebuje številne pravne praznine, pravne pomanjkljivosti in pravno neustrezne določbe, zaradi velikega števila potrebnih sprememb in dopolnitev ZDOsk pa bi bilo nujno čim prej sprejeti nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi to področje celovito in pravno pravilno uredil.

Ključne besede: dolgotrajna oskrba, Zakon o dolgotrajni oskrbi, Društvo za delovno pravo in socialno varnost.

Evropsko sodišče za človekove pravice je v svoji sodni praksi 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) razširilo na več področij. Članek predstavlja zlasti avtonomen koncept akademske svobode. To pravico Evrop- sko sodišče za človekove pravice razlaga načeloma zelo široko, obstajajo pa tudi situacije, v katerih imajo prav akademiki bolj omejeno svobodo izražanja. Kljub tako visokemu varstvu te pravice pa se vendarle pojavljajo situacije v dr- žavah članicah, ki jih EKČP ne zajema. Zato je Združeno kraljestvo v postopku sprejemanja novega zakona o svobodi izražanja v visokem šolstvu, ki precej širi varovanje akademske svobode, za kar je bil tudi tarča ostrih kritik.

Ključne besede: ESČP, EKČP, svoboda izražanja, akademska svoboda, Mahi proti Belgiji, Torres proti Španiji.

Študenti pravne fakultete Univerze v Ljubljani so se vnovič odlično odrezali na tekmovanju Price Media Law Moot Court, kjer so na regionalnem delu, ki je potekal v Budimpešti, zmagali. Tekmovanje, ki je zadevalo problematiko aka- demske svobode in regulacije družabnih omrežij, odpira pomembna vprašanja sploh glede slednjega. Med pravnimi sistemi držav ni konsenza o načinu ureja- nja odgovornosti družabnih omrežij za vsebino, ki jo objavijo tretje osebe, prav tako pa ni enotnih standardov o tem, kako naj platforme sploh regulirajo svojo vsebino. Države na dejanski ravni to rešujejo z zakoni, na mednarodni ravni pa izhodišča za zaščito uporabnikov ponuja sodna praksa Evropskega sodi- šča za človekove pravice, smernice mednarodnih in nevladnih organizacij ter razmeroma »zadržani« pravni akti Evropske unije. V prihodnosti bo nekatera vprašanja rešil Akt o digitalnih storitvah, številne problematike pa bodo še ve- dno ostale nerešene ali pa bo njihovo urejanje prepuščeno državam članicam.

Ključne besede: svoboda govora, pluralizem, internet, regulacija družabnih omrežij, sovražni govor, družabna omrežja, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Akt o digitalnih storitvah, Delfi AS.

Državno tožilstvo ima v določbi prvega odstavka 385. člena ZPP zakonsko po- oblastilo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo sodišča. Gre za izredno pravno sredstvo v javnem interesu, katerega namen je zagotavljanje enakosti pred zakonom, pravne predvidljivosti in pravne var- nosti. Zahteva državnega tožilca kot intervenienta v javnem interesu zato ne nadomešča revizije stranke niti je ne izključuje, temveč jo dopolnjuje. Kadar je vložena zaradi zagotavljanja enotnosti sodne prakse in razvoja prava, jo lahko državno tožilstvo vloži le pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko Vrhovno so- dišče dopusti revizijo stranke. Ti pogoji so predpisani v prvem odstavku 367.a člena ZPP. Zapisani so v obliki generalne klavzule objektivne pomembnosti pravnega vprašanja za pravni red kot celoto kot edinega merila za dostop do Vrhovnega sodišča. Na podlagi tega merila tako Vrhovno sodišče kot tudi dr- žavno tožilstvo opravita predhodni postopek za ugotovitev, ali je podan jav- ni interes za vložitev izrednega pravnega sredstva, to je revizije ali zahteve za varstvo zakonitosti. Obe pravni sredstvi vodita v izredni preizkus konkretne zadeve pred razširjenim senatom petih sodnikov Vrhovnega sodišča. Slednje nima pravne podlage, da državnemu tožilcu kot samostojnemu in neodvisne- mu organu pravosodja odreče vsebinsko presojo vložene zahteve za varstvo zakonitosti z obrazložitvijo, da ne gre za pomembno pravno vprašanje, če iz- polnjuje vse procesne predpostavke iz 374. člena ZPP. Vrhovno sodišče mora v takem primeru na podlagi smiselno upoštevnih določb 378., 379. in 380. člena ZPP o zahtevi za varstvo zakonitosti vsebinsko odločiti.

Ključne besede: državni tožilec, javni interes, pravni interes, predpostavke dopustnosti pravnega sredstva, revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, izredna pravna sredstva, vrhovno sodišče.

Varovanje poslovne skrivnosti pri prodaji podjetja je bistveno za zaščito intere- sov tako prodajalca kot tudi (potencialnega) kupca. Sklenitev ustrezne pogod- be o nerazkrivanju informacij je osnovni korak, ki omogoča urejanje področja varovanja poslovnih skrivnosti med prodajnim procesom. Pomembno je, da poslovodstvo ciljne družbe strogo varuje zaupne informacije in se zaveda, da je treba nadzorovati pretok informacij med ciljno družbo in potencialnimi kupci. Kljub skrbno pripravljenim pogodbam o nerazkrivanju informacij je treba razumeti, da so tudi najstrožje pogodbe le »kos papirja«, zato je nadzor nad pretokom informacij ključen za zagotavljanje varnosti poslovnih podat- kov med prodajnim procesom. V tem procesu je skrbni pregled nujen del po- stopka, ki potencialnemu kupcu omogoča vpogled v poslovanje ciljne družbe. Pri tem je treba upoštevati, da je vsako razkritje poslovnih informacij lahko tvegano in zahteva ustrezno varovanje ter nadzor nad pretokom informacij med prodajnim procesom.

Ključne besede: poslovna skrivnost, prodaja podjetja, skrbni pregled, pravica do informacij, pogodba o nerazkrivanju informacij, varstvo poslovne skrivnosti.

Hugo Sinzheimer Moot Court tekmovanje iz evropskega delovnega prava je v letu 2023 potekalo že sedmič, Slovenija pa se ga je udeležila prvič in s študen- ti Pravne fakultete Univerze v Ljubljani zasedla odlično, končno tretje mesto izmed dvanajstih ekip. Konkretni primer za tekmovanje v letu 2023 se je na- našal na odškodninsko odgovornost, varnost in zdravje pri delu, sodelovanje delavcev pri upravljanju in robotizacijo. Z dosežkom ekipe in prizadevanji mentorjev je uspelo doseči umestitev Slovenije v nabor držav, ki bodo tudi v prihodnjih letih imele možnost kandidirati za nastop (že leta 2024 na Dunaju v Avstriji).

Ključne besede: Hugo Sinzheimer, simulacija sodnega postopka, tekmovanje, evropsko delovno pravo.