Gre za predstavitev oziroma razmišljanje ob knjigi dr. Janka Ferka Pravo je »Proces«.

Gre za prevod prvega dela 6. poglavja iz dela: Otfried Höffe, Politische Gerechtigkeit, Suhrkamp, Frankfurt a.M. 2002.

Prispevek je zadnje poglavje referata, ki ga je avtor pripravil za srečanje IRIS [(Internationale Rechtsinformatik Symposion), sekcija teorija prava], ki je bilo 21. do 23. februarja 2008 v Salzburgu.

Obstoječi pravni okvir Svetovne trgovinske organizacije (STO) omogoča varstvo okolja, kadar okoljevarstveni interesi pridejo navzkriž z interesi svobodne mednarodne menjave blaga. Razvoj prakse kaže v smer širjenja okoljevarstvenih izjem iz člena XX GATT in s tem nakazuje na težnjo po pogostejši prepoznavi skladnosti uvoznoomejevalnih okoljevarstvenih ukrepov s pravno ureditvijo Svetovne trgovinske organizacije.

Odnos držav do spolnega nasilja v okviru mednarodnega humanitarnega prava se je začel spreminjati v 20. stoletju. Najprej se je spolno nasilje začelo pojavljati v mednarodnih pogodbah o mednarodnem humanitarnem pravu, nato pa sta k razvoju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost zelo veliko prispevali Mednarodni sodišči za Ruando in nekdanjo Jugoslavijo. Pod njunim vplivom so uzakonili kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost kot izvršitvene oblike mednarodnih hudodelstev tudi v statutih drugih ad hoc mednarodnih in hibridnih sodišč in jih naprej razvijali v sodni praksi.

V prispevku se avtor osredinja na povezovanje dognanj o psiho(pato)logiji simbioze z detomorom kot kaznivim dejanjem, pri čemer je pozornost namenjena predvsem kritični analizi slovenske pozitivne kazenskopravne ureditve. Sklepno so predstavljeni nekateri predlogi za morebitno ustreznejšo ureditev de lege ferenda.

Prispevek proučuje, kako začetek mediacije vpliva na tek zastaralnih in prekluzivnih rokov v slovenskem pravnem redu. Avtor poskuša oblikovatatija Damjani stališče, kako bi bilo vpliv mediacije na tek rokov smotrno urediti v slovenskem pravu.

Prispevek obravnava vprašanja, kdo, pod kakšnimi pogoji in zakaj lahko pridobiva lastninsko pravico na nepremičninah v Sloveniji. Režim pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah variira glede na pravno podlago pridobitve pravice ter tudi glede na toAna Vlahek, kdo je tujec oziroma v kateri drugi državi ima prebivališče oziroma sedež.

Gre za predstavitev oziroma recenzijo dela Susanne Paula Leiterer »Zero Tolerance« gegen soziale Randgruppen?

Gre za predstavitev oziroma recenzijo dela dr. Danila Türka Temelji mednarodnega prava.

Poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije (PoDZ-1) natančneje določa tudi ustavne pristojnosti Državnega sveta Republike Slovenije v razmerju do državnega zbora v okviru zakonodajnega postopka. Sporni so predvsem členi 147, 148, 129, 131, 135, 137 in 140. člen, ki onemogočajo učinkovito izvrševanje ustavnih pristojnosti Državnega sveta.

Prispevek prikazuje temeljni pomen načela skladne razlage kot tehnike oziroma metode, ki omogoča učinkovanje prava Skupnosti pred nacionalnimi sodišči, kjer ima praviloma prednost pred načelom neposrednega učinka.

Prispevek predstavlja najnovejšo sodno prakso nekaterih nacionalnih ustavnih sodišč, prek nje pa ponuja grob obris prepričljive teorije narave evropskega pravnega reda.

Zbornik Izročilo pravne znanosti vključuje 15 razprav že pokojnih profesorjev Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izbrane razprave se nanašajo na obdobje dvajsetega stoletja in si sledijo kronološko. Temeljno merilo za izbor je bila visoka kakovost razprave, to je tolikšna kakovost, da je razprava preživela čas in da je še danes na visoki ravni. Na koncu knjige je o vsakem izbranem avtorju krajši prispevek, ki predstavi njegovo biografijo, opus in pomen izbrane razprave.

Pravica delavcev do komunikacijske zasebnosti na delovnem mestu postaja z razmahom sodobne komunikacijske tehnologije čedalje bolj aktualno vprašanje ustavnega in delovnega prava. Avtorica znanim razsežnostim te problematike dodaja kazenskopravni pogled. Pri tem izhaja iz dejstva, da na področju komunikacijske zasebnosti na delovnem mestu trčita (vsaj) dve ustavno varovani pravici.

Gre za predstavitev oziroma recenzijo dela Šport & pravo, ki je slovenski prvenec na tem področju.

Avtor v prispevku predstavi tri razprave hrvaških strokovnjakov o novih pravnih institutih, ki so nastajali v normativnih aktih in v sodni praksi mednarodnih kazenskih sodišč od nürnberškega, preko haaškega za nekdanjo Jugoslavijo do Rimskega statuta mednarodnega kazenskega sodišča.

Gledano z vidika poglabljanja evropske integracije Lizbonska pogodba v primerjavi s Pogodbo o Ustavi za Evropo ni naredila bistvenih korakov naprej, prej kakšnega nazaj. To je bila cena za izhod iz slepe ulice institucionalnega razvoja Unije, v kateri se je Unija znašla po zavrnitvi Pogodbe o Ustavi za Evropo na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.

Najpozneje od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja smo v svetu in morda še posebej v Evropi priča večjim premikom družbenega dojemanja človekove spolnosti. Morala na področju spolnosti se je začela relativno hitro spreminjati. Države se začenjajo množično odvračati od kazenskopravne dobrine državno predpisane spolne morale in usmerjajo svoje pravo k varstvu strogo osebnih dobrin. V prispevku sta primerjalnopravno nadrobneje prikazana pojma spolna samoodločba kot dobrina kazenskega prava in spolno ravnanje kot prvi element splošnega pojma kaznivega dejanja najznačilnejših spolnih kaznivih dejanj.

Združene države Amerike so primer za sveženj pravil sodniške etike, ki urejajo ravnanje in izražanje sodnikov zunaj sodne dvorane, in sicer v javnem ali zasebnem življenju. Ta pravila, ki so utemeljena na vzorčnem kodeksu sodniške etike, ki ga je pripravila avtonomna poklicna organizacija Ameriško pravniško združenje (American Bar Association – ABA), so postala pravno zavezujoča, saj so jih sprejela številna sodišča in zakonodajalci različnih jurisdikcij Združenih držav.

Odlog izvršbe je eden od specifičnih institutov korekcije procesnih položajev strank v izvršilnem postopku, ko obstaja skorajšnja možnost ustavitve izvršbe, dvom o njeni dopustnosti ali verjetnost, da se pozneje izkaže za nezakonito, z razumljivim dodatnim pogojem, da mora hkrati s tem predlagatelju nastati posebna, kvalificirana škoda. Poleg teh temeljnih predpostavk sta v članku prikazana še razvoj zakonskega besedila in specifična procesna vprašanja učnika odloga, torej praktično vprašanje stanja izvršbe v času odloga.

Geografsko prikrajšane niso le države, ki nimajo epikontinentalnega pasu ali (pravice do razglasitve) svoje izključne ekonomske cone (IEC), ampak tudi države, ki imajo epikontinentalni pas in IEC, vendar z določenimi posebnostmi. Geografsko prikrajšane so tudi države, ki imajo glede na svoje ozemlje nesorazmerno kratko obalo, končno pa tudi države, katerih IEC je ne glede na njihovo velikost revna z morskimi bogastvi.

Prispevek obravnava dileme in vprašanja, ki nastajajo v zvezi z razlago pojma akta politične diskrecije, ki ga je prinesla nova zakonodaja o upravnem sporu. Avtor kritično obravnava izražena stališča predlagatelja zakona in pravne teorije, ki so utemeljevala potrebo po uzakonitvi omenjene nove kategorije javnopravnih posamičnih aktov. Opozori na potrebo po tem, da se poleg aktov politične diskrecije (ki niso upravni akti) upošteva tudi problematika posamičnih upravnih aktov, pri katerih ima uprava nenavadno širok manevrski prostor za odločanje (sugerirano je tudi njihovo poimenovanje: »politično-diskrecijski akti«).

Po ustaljeni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice 3. člen Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin zagotavlja varstvo aktivne in pasivne volilne pravice kot individualnih človekovih pravic za volitve v zakonodajno telo. Avtorica meni, da odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice zavezujejo kot precedenčne odločitve nacionalne organe in posebej poudarja dolžnost volilnih komisij oziroma domačih sodišč, da svoje odločitve v volilnem postopku oziroma v postopkih s pravnimi sredstvi skladno z ustavno in zakonsko ureditvijo utemeljijo.

Zapis v spomin profesorju dr. Bogomirju Sajovicu, dolgoletnemu uredniku revije Pravnik.

Zapis v spomin zaslužnemu profesorju dr. Bogomirju Sajovicu.

Akademsko leto 2008/2009 je prineslo že 68. številko Zbornika znanstvenih razprav Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki vsako leto najširši strokovni javnosti omogoči vpogled v pestro raziskovalno dejavnost zaposlenih. Tokrat je dvanajst razprav prvič ugledalo luč sveta v izdaji Pravne fakultete in založbe GV Založba.

Rusija je svoje vojaško posredovanje v Gruziji avgusta 2008 med drugim upravičevala z zaščito svojih v Južni Osetiji živečih državljanov. S svojim ravnanjem naj bi tudi izvrševala svoj del odgovornosti zaščite tamkajšnjega prizadetega prebivalstva. Mednarodno pravo kot instrument zaščite državljanov v tujini pozna konzularno oziroma diplomatsko zaščito. Sestavlja ju vrsta diplomatskih in mednarodnosodnih korakov, nikakor pa ne uporaba sile.

Prispevek obravnava tipologijo sprejemanja in utemeljevanja pravnih odločitev. V izhodišču razprave postavlja avtor tezo, da ima pravo kot posebno družbeno področje posebnosti, ki se odražajo v delu pravnikov, pri tem pa gre za projekcijo pravnikove duše, za katero je značilna določena tipologija.

Članek predstavlja pojav, ki mu pravimo konstitucionalizacija zasebnega prava, pri katerem gre za spreminjanje razmerja med ustavnim pravom (oziroma ustavnimi pravicami) na eni strani in zasebnim pravom na drugi. Avtor opredeli in predstavi pomen zasebnopravne avtonomije oziroma pogodbene svobode v zasebnem pravu, zlasti kot ustavne pravice in njeno vlogo v celotnem ustavnem sistemu.

Uvodnik k zadnji izdaji revije Pravnik v letu 2008 je posvečen t. i. Pisateljski ustavi, kar je sopomenka za Teze za Ustavo Republike Slovenije, ki so bile aprila 1988 objavljene v Gradivu za slovensko ustavo. »Gradivo« sta pripravili Ustavna komisija upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev in Delovna skupina za ustavni razvoj pri slovenskem sociološkem društvu. Pisateljska ustava je pomembno in dragoceno dejanje, ki je tvorno sooblikovalo ustavno pot do besedila veljavne Ustave Republike Slovenije (z dne 28. decembra 1991).