Tipologija sprejemanja in utemeljevanja pravnih odločitev

Prispevek obravnava tipologijo sprejemanja in utemeljevanja pravnih odločitev. V izhodišču razprave postavlja avtor tezo, da ima pravo kot posebno družbeno področje posebnosti, ki se odražajo v delu pravnikov, pri tem pa gre za projekcijo pravnikove duše, za katero je značilna določena tipologija. Glavna funkcija, ki prihaja v poštev pri pravnikovem delu, je seveda mišljenjska (racionalna), ki pa se prepleta z iracionalnima funkcijama intuicije in čutilnosti. Predvsem je tu zanimiva funkcija intuicije, katere prepletenost z racionalnostjo je pri sprejemanju in utemeljevanju pravnih odločitev razlog, da teh dveh faz ne moremo povsem mehanično ločevati. Vendar pa je treba kljub pomembni vlogi intuicije v fazi sprejemanja pravne odločitve intuitivno pridobljene izpeljave racionalno premeriti in na racionalen način predstaviti v obrazložitvi pravne odločbe, saj racionalnost omogoča zunanje preverjanje in sporazumevanje. Prispevek zaključuje s tezo, da je v kontekstu omenjene tipologije danes mogoče racionalno utemeljiti tudi t. i. modro pravno odločitev, saj današnja modrost ni modrost v tradicionalnem pomenu (npr. Salamonova sodba), temveč predvsem sodobna modrost kot ustvarjalna uporaba obsežnega znanja za pravno varno in pravično rešitev v okviru pravnega sistema.