Uporaba načela pravičnosti v razmejitvah na morju
Pravnik, let. 63 (125), št. 4–6, str. 193–224.
Iz prakse Meddržavnega sodišča in arbitražnih tribunalov izhaja dvojno pojmovanje načela pravičnosti, pravičnost infra legem in odločanje ex aequo et bono. V obeh primerih gre za sodno odločanje, torej za odločanje neodvisnega in nepristranskega organa, ki poskuša doseči pravilno in pravično rešitev. Pravično odločanje pa izključuje arbitrarnost, subjektivne poglede sodnikov, politične elemente in vplive itd.
Iz prakse Meddržavnega sodišča in arbitražnih tribunalov izhaja dvojno pojmovanje načela pravičnosti, pravičnost infra legem in odločanje ex aequo et bono. V obeh primerih gre za sodno odločanje, torej za odločanje neodvisnega in nepristranskega organa, ki poskuša doseči pravilno in pravično rešitev. Pravično odločanje pa izključuje arbitrarnost, subjektivne poglede sodnikov, politične elemente in vplive itd. Iz sodb Meddržavnega sodišča in arbitražnih tribunalov lahko razberemo naslednje splošne značilnosti uporabe načela pravičnosti: meje na morju je treba določiti sporazumno, enostransko določene mejne črte niso dopustne; treba je doseči pravičen rezultat; upoštevati je treba vse okoliščine posameznega primera; število elementov, ki jih je treba upoštevati pri iskanju pravične rešitve, ni omejeno.