Med pogodbeno svobodo (zasebnopravno avtonomijo) in ustavnimi pravicami

Članek predstavlja pojav, ki mu pravimo konstitucionalizacija zasebnega prava, pri katerem gre za spreminjanje razmerja med ustavnim pravom (oziroma ustavnimi pravicami) na eni strani in zasebnim pravom na drugi. Temelj za navedeno spremembo je pojmovanje, da zasebno pravo ne more biti avtonomen in povsem neodvisen del prava, ki postavlja pravila za odločanje v zasebnopravnih sporih, temveč mora tudi zasebno pravo (zlasti tudi pogodbeno pravo) odražati vrednostne smernice, kot izhajajo iz ustavih pravic (tudi v tem se kaže spremenjena vloga ustavnih pravic, ki niso le obrambne pravice, temveč kažejo s tem tudi svojo objektivno vsebino). Avtor opredeli in predstavi pomen zasebnopravne avtonomije oziroma pogodbene svobode v zasebnem pravu, zlasti kot ustavne pravice in njeno vlogo v celotnem ustavnem sistemu. Glede na omejevanje pogodbene svobode tudi v evropskem pravu avtor zaznava težnje, ki govorijo v prid ohranjanju določene svobode na zasebnopravnem področju (refleksivno pojmovanje ustavnih pravic, v nasprotju s hierarhičnim).