Iz vsebine


V uredniškem odboru revije Pravnik si prizadevamo, da so v posameznih številkah revije zastopana različna področja prava, hkrati pa je merilo za objavo v posamezni številki tudi aktualnost obravnavane teme.

Številka 4–6/2008

Oblastni ukrepi zoper socialne marginalne skupine

Gre za predstavitev oziroma recenzijo dela Susanne Paula Leiterer »Zero Tolerance« gegen soziale Randgruppen?
Več...

Številka 11-12/2008

Med pogodbeno svobodo (zasebnopravno avtonomijo) in ustavnimi pravicami

Članek predstavlja pojav, ki mu pravimo konstitucionalizacija zasebnega prava, pri katerem gre za spreminjanje razmerja med ustavnim pravom (oziroma ustavnimi pravicami) na eni strani in zasebnim pravom na drugi. Avtor opredeli in predstavi pomen zasebnopravne avtonomije oziroma pogodbene svobode v zasebnem pravu, zlasti kot ustavne pravice in njeno vlogo v celotnem ustavnem sistemu.
Več...

Številka 7-8/2009

Vpliv ustavnih pravic na zasebno pravo (primer Švice)

Konstitutivno-institucionalno pojmovanje ustavnih pravic v švicarskem pravnem sistemu ima za posledico, da imajo ustavne pravice funkcijo objektivnih, vrednotnih temeljnih norm (vrednotnih smernic), po katerih se mora ravnati celotno državno delovanje. Posebnost švicarske ureditve problematike učinkovanja ustavnih pravic med zasebnopravnimi subjekti je, da je ta urejena že v novi švicarski ustavi (Bundesverfassung – BV).
Več...

Številka 9-10/2011

Mag. Jože Gregorič (1933–2011) generalni državni pravobranilec Republike Slovenije v letih 1997–1998

Več...

Številka 9-10/2014

Horizontalno učinkovanje ustavnih pravic v Nemčiji in Rusiji

Avtor prikazuje knjigo Anastasie Berger, v kateri ta primerja horizontalne učinke ustavnih pravic v Nemčiji in Rusiji (Die Bindung der Bürger an die Grundrechte, Ein Rechtsvergleich zwischen Deutschland und Russland, Duncker & Humblot, Berlin 2014, 271 strani). To pomeni predvsem prikaz neposrednega ali posrednega učinkovanja ustavnih pravic na zasebno pravo. V ustavi Ruske federacije se drugače kot v nemškem Temeljnem zakonu kažejo predstave kolektivnega sožitja v ruski družbi. Socialni element igra v ruskem ustavnem pojmovanju osrednjo vlogo. Država po ruskem pojmovanju obstaja z namenom, da bi skupno življenje urejala in ga izboljšala, kar naj bi hkrati pomenilo tudi mejo njenega delovanja. Omejevanje zasebnopravne avtonomije in pogodbena prisila pomenita uresničevanje načela socialne države ter varovanje državljanskih svoboščin.

Več...

Številka 1-2/2015

Primerjava ustavne varstvene dolžnosti države v Nemčiji in v Združenih državah Amerike

Avtor predstavi knjigo Mare Gerbig, v kateri ta primerja vlogo države pri uresničevanju ustavnih pravic v Nemčiji in v Združenih državah Amerike (Grundrecht auf staatlichen Schutz, Ein Vergleich von Grundgesetz für die Bundesrepublik Deutschland und Verfassung der Vereinigten Staaten von Amerika, Duncker & Humblot, Berlin, 285 strani). Temeljna razlika med sistemoma je, da velja v Nemčiji koncept večdimenzionalnosti ustavnih pravic, katerega posledica je razvoj varstvenih dolžnosti države (grundrechtliche Schutzpflichen). V Združenih državah Amerike se je ohranilo defenzivno pojmovanje ustavnih pravic, zato judikatura širi pojem države prek doktrine state action.

Več...

Številka 5-6/2015

Neodvisnost in nepristranskost sodišč/sodnikov po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah

Avtor predstavi knjigo Lyde Friederike Müller, v kateri obravnava neodvisnost in nepristranskost sodišč po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Anforderungen der Europäischen Menschenrechtskonvention und spezifische Probleme in den östlichen Europaratstaaten. Duncker & Humblot, Berlin 2015, 329 strani). Avtorica v uvodnem delu predstavi splošne zahteve, ki jih morajo države članice izpolnjevati glede neodvisnosti in nepristranskosti sodišč po 6. členu EKČP, v nadaljevanju pa zlasti konkretne razmere v vzhodnih državah članicah Sveta Evrope: Rusiji, Ukrajini, Moldaviji, Gruziji.

Več...

Številka 3-4/2016

Sistem brezplačne pravne pomoči v Nemčiji pred novimi izzivi

Avtor predstavlja knjigo Marca Gogolina, v kateri ta obravnava nove izzive pri urejanju sistema brezplačne pravne pomoči v Nemčiji (Die Deutsche Prozesskostenhilfe im Umbruch, Anforderungen und Bedürfnisse einer modernen Rechtshilfe unter Einordnung sozialer und gesellschaftlicher Entwicklungen und Einbeziehung aktueller europäischer und internationaler Rechtsentwicklungen, Duncker & Humblot, Berlin 2015, 435 strani).

Več...

Številka 7-8/2016

Janez Šinkovec (1928–2016), doktor pravnih znanosti, redni profesor pravne fakultete Univerze v Ljubljani, nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Avtor predstavlja življenje in delo preminulega prof. dr. Janeza Šinkovca (1928–2016), ki je bil eden od najuglednejših in najplodovitejših pravnikov v novejši slovenski pravni zgodovini. Dr. Šinkovec je vse od diplome delal v pravosodju kot sodnik na okrajnem in okrožnem sodišču v Radovljici, Ljubljani, Novi Gorici, na Vrhovnem sodišču Slovenije ter nazadnje na Ustavnem sodišču. Bil je večletni predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije ter tudi Zveze društev pravnikov Jugoslavije, vse do osamosvojitve Republike Slovenije. Njegova bibliografija šteje 331 enot, objavljal je predvsem s področja delovnega, civilnega, gospodarskega, ustavnega prava, prava varstva okolja, prava človekovih pravic, prava Evropske unije itd. Aktiven je bil tako doma kot tudi v tujini.

Več...

Številka 5-6/2017

Varstvo pravnih oseb kot nosilcev človekovih pravic v Nemčiji, Švici in Združenih državah Amerike

Avtor predstavlja knjigo Mirjam Baldegger, v kateri ta obravnava varstvo človekovih pravic pravnih oseb v različnih državah (Menschenrechtsschutz für juristische Personen in Deutschland, der Schweiz und den Vereinigten Staaten, Begründungsmodelle der korporativen Menschenrechtsträgerschaft. Duncker & Humblot GmbH, Berlin, 2017, 841 strani). Predstavljeno delo celovito obravnava tematiko učinkovanja ustavnih pravic za pravne osebe. Avtorica primerja ustavne sisteme Nemčije, Švice in Združenih držav Amerike glede obravnavanja pravnih oseb kot nosilcev človekovih pravic. V obsežnem delu primerja sodno prakso najvišjih sodišč primerjanih držav ter ugotavlja, katere so tiste človekove pravice, ki pridejo v poštev tudi za pravne osebe, katere pa ne. Avtorica posebno pozornost namenja primerom, ko ima pravna oseba tesno zvezo z državo. Tedaj je pravna oseba bolj v vlogi naslovnika kot nosilca ustavne pravice. Avtorica posebej obravnava pomen zveze med posameznikom in pravno osebo za varstvo človekovih pravic.


Več...


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo