Iz vsebine


V uredniškem odboru revije Pravnik si prizadevamo, da so v posameznih številkah revije zastopana različna področja prava, hkrati pa je merilo za objavo v posamezni številki tudi aktualnost obravnavane teme.

Številka 1-2/2017

Petletni pravni študij in razvoj pravnega študija v svetu

V besedilu avtor obravnava idejo prenove pravnega študija v obliki enovitega petletnega magistrskega študijskega programa, ki jo v zadnjih letih vse aktivneje snuje Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. V svojem prispevku k razpravi o taki prenovi avtor opravi krajši pregled nedavnih pobud in izpeljanih reform pravnega študija drugod po svetu – v Evropi, ZDA, Avstraliji, Indiji, Južni Afriki, Južni Koreji, na Japonskem in še kje – ter skuša iz njih izluščiti spoznanja, s katerimi je mogoče vrednotiti in izostriti tudi ljubljanska prizadevanja. V pregledu se na eni strani izriše znana velika raznolikost študijskih programov v skladu z razlikami med družbeno in politično pogojenimi pravnimi sistemi, na drugi pa vendarle tudi nekatere njihove sorodne značilnosti in podobne cilje reform v zadnjih letih, ki govorijo v prid organizacije študija prava v obliki enovitega študijskega programa.


Več...

Dostojanstvo kot temelj pravilnega razumevanja ustavnopravnega koncepta prepovedi diskriminacije glede na starost

V prispevku avtor zagovarja tezo, da je v praksi prevladujoč ustavnopravni koncept razumevanja in razlage prepovedi diskriminacije glede na starost. Starost je sui generis prepovedana podlaga s posebnimi lastnostmi – hkrati je statična, dinamična in prožna osebna lastnost. Razlikujemo lahko med dejansko, konkretno, domnevno, relativno (starostna razlika) itd. starostjo. Vrhovno sodišče Kanade pogosto poudarja, da razlikovanja glede na starost velikokrat podprejo sodišča, ki razlikovanje razumejo kot pogost in nujen način urejanja družbe. Starostne meje določajo, kdaj lahko sklenemo zakonsko zvezo, volimo, vozimo, privolimo v spolne odnose, prodamo premoženje itd. Namen prispevka je predstaviti moderno, ustavno in na človekovih pravicah utemeljeno razumevanje prepovedi diskriminacije glede na starost. Spoštovanje posameznikovega dostojanstva zahteva ocenjevanje posameznikovih izkušenj, sposobnosti in ničesar več. Vse drugo je kršitev človekovega dostojanstva določene skupine, ki temelji na domnevni nesposobnosti, namesto dejanske sposobnosti teh posameznikov in je z vidika ustavnopravnega koncepta prepovedi diskriminacije glede na starost nesprejemljiva.

Več...

Ureditev zastaranja odškodninskih terjatev zaradi kršitev konkurenčnega prava v Direktivi 2014/104/EU in njena implementacija v pravne rede držav članic

Prispevek obravnava ureditev zastaranja odškodninskih terjatev zaradi kršitev konkurenčnega prava v Direktivi 2014/104/EU o nekaterih pravilih glede odškodninskih zahtevkov in postopka zaradi kršitev evropskega in nacionalnega antitrusta v luči primerjalnopravnih trendov na področju zastaranja. Osredinja se na implementacijske osnutke ureditve zastaranja v posameznih državah članicah, ki so v nekaterih od njih že začeli veljati. Implementacijska ureditev zastaranja je v izbranih državah analizirana tudi z zornega kota njihove splošne ureditve zastaranja. Osrednja pozornost je namenjena analizi določb o zastaranju v trenutnem osnutku predloga novele Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1G), ki bo v slovenski pravni red prenesla obravnavano direktivo, ter kritični obravnavi razmerja te ureditve zastaranja do splošne ureditve zastaranja nepogodbenih odškodninskih zahtevkov v Obligacijskem zakoniku.

Več...

Razprava o dopustnosti čezmejnega prenosa dejanskega sedeža družbe

V prispevku avtorica obravnava vprašanje dopustnosti čezmejnega prenosa dejanskega sedeža slovenske družbe. V ta namen predstavi tezo, da lakonične zakonske določbe o sedežu ne napeljujejo na sklep, da se zahteva teritorialna skladnost statutarnega in dejanskega sedeža za domače družbe. Avtorica poda izvirno razlago veljavnih pravil in sodne prakse, na podlagi katere je mogoče sklepati, da je čezmejni prenos dejanskega sedeža slovenske družbe (že) dopusten in ne vodi do izgube pravne subjektivitete družbe. Ker je zahteva po teritorialni skladnosti statutarnega in dejanskega sedeža v svojem bistvu prepovedna določba, saj prepoveduje njihovo razdružitev, bi morala biti izrecno določena, če bi jo zakonodajalec v resnici želel uzakoniti. Menim, da sklepanje na tako prepoved na podlagi ohlapnih členov o sedežu, ki jih najdemo v 29. in 30. členu ZGD-1, presega meje teleološke razlage. Družbe, ki so ustanovljene v državah članicah, ki tudi v praksi sprejemajo teorijo dejanskega sedeža, pa se bodo morale tudi v prihodnje odločati za alternativne možnosti za čezmejno mobilnost. To je lahko priložnost za razvoj nacionalnih ureditev, ki bodo privlačne za ustanovitve družb, s tem pa tudi za zakonodajno konkurenco na področju prava družb. To vprašanje bo še zlasti aktualno v primeru morebitnega »Brexita«, izstopa Združenega kraljestva iz EU, ki ga je napovedal referendum junija lani. V tem primeru bodo številne družbe, ustanovljene v Združenem kraljestvu, iskale alternativne pravne rede za svojo reinkorporacijo.


Več...

Naklep in malomarnost ter motivi

Avtor pri iskanju razmerja med motivom in naklepom navaja, da jima je skupna volja storiti kaznivo dejanje. Značilnost obeh je namreč s posameznikovo voljo načrtovana (naklepna) usmerjenost k motivacijskemu cilju. Naklepno kaznivo dejanje je zgolj sredstvo za dosego motivacijskega cilja, kadar je motivacijski cilj zunaj opisa kaznivega dejanja. Drugače pa je, kadar je motivacijski cilj identičen s kazenskopravno relevantno posledico; motiv se lahko v takih primerih izenači z naklepom. Pri malomarnostnih kaznivih dejanjih ne gre za hoteno in voljno ravnanje v smeri izbranega cilja, ki bi bil izenačen s kazenskopravno relevantno posledico. Sprašujemo se, kakšno bi moralo biti ravnanje, da do kazenskopravno relevantne posledice ne bi prišlo. Storilec ima dva nasprotujoča si motiva: ali preprečiti prepovedane posledice in take težnje zavirati ali pa motiv voditi k pasivni zadržanosti oziroma tveganju.

Več...

Klub alumni Pravne fakultete v Ljubljani

Prispevek je poročilo z občnega zbora društva Klub alumni Pravne fakultete v Ljubljani, ki združuje diplomante Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izvoljeno je bilo novo vodstvo, na čelu z novim predsednikom – profesorjem na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Janezom Kranjcem.

Več...

Prevozno pravo

Minilo je več kot petnajst let od prve izdaje knjige Prevozno pravo, ki jo je za študente Fakultete za pomorstvo Univerze v Ljubljani napisal prof. dr. Marko Pavliha. Pred kratkim je izšla tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja. Knjiga je novelirana v luči mednarodnih sporazumov, prava Evropske unije, slovenskih predpisov in sodne prakse. Knjiga predstavlja domačo in mednarodnopravno ureditev pogodb o prevozu tovora, potnikov in prtljage v vseh prometnih panogah s posebnim poudarkom na pravicah potnikov. S tem je knjiga ne le učbenik za študente pomorstva in prava, temveč tudi priročnik, po katerem lahko posežejo odvetniki, sodniki, prevozniki, agenti in drugi naslovljenci, ki se teoretično ali praktično srečujejo s prometnim pravom.

Več...

Številka 3-4/2017

Nekaj kritičnih misli o kriminalitetni politiki na področju gospodarstva

Avtor opozarja na to, da se gospodarska kriminaliteta sicer res izmika nedvoumnim in trdnim merilom za razločevanje med poslovnimi ravnanji, ki so normalna v gospodarskem poslovanju v kapitalistični družbi, ki je družba tveganja, in ravnanji, ki so nedvomno kriminalna. Toda to ne pomeni, da to dejstvo upravičuje neizmerno in samovoljno širjenje inkriminacij na tem področju. Avtor opozarja, da na to kazenskopravno področje vse bolj prodirajo merila, ki so do pred leti veljala na področju civilnega prava. Tako sta zlasti kaznivi dejanji zloraba položaja ali zaupanja in poslovna goljufija predmet brezmejnega širjenja inkriminacij, kar pa odpira vrata vsakršni samovolji vladajoče politične elite. Ta je namreč že ob začetku prodora neoliberalistične variante kapitalizma razglasila gospodarsko kriminaliteto za pojav, ki ogroža obstoj demokratične družbene ureditve, tako kot so pred kakimi petdesetimi leti tedanji vzhodnoevropski voditelji razglašali politično kriminaliteto za pojav, ki ogroža socializem. V resnici pa danes demokratično družbeno ureditev in njene poglavitne vrednote, kot so strpnost, vladavina prava in človekove pravice, v vseh zahodnih državah in tudi pri nas ogroža neodmerjeno in izključno v kazensko represijo usmerjeno odzivanje zoper ta pojav. Zato avtor svari pred zlorabo kazenskega prava za njegovemu bistvu nasprotne cilje, kot so reševanje političnih, gospodarskih in socialnih problemov in konfliktov. Na koncu se avtor zavzame za kriminalitetno politiko na sploh in posebej na gospodarskem področju, ki bi bila utemeljena na strokovnih in znanstvenih analizah, umirjena in razumna, ki ne bi bila sredstvo vladanja in za politične obračune. Hkrati se zavzema, da bi organi za njeno izvrševanje lahko mirno delovali legitimno, zakonito, strokovno pravilno in pravično, kar je tudi merilo za njihovo najvišjo možno učinkovitost.


Več...

Nekateri ustavnopravni vidiki inkriminacije po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1)

Člen 240 KZ-1 inkriminira zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in je v zadnjih letih ena najpogosteje uporabljenih določb za pregon t. i. gospodarske kriminalitete. Pri tem pa se porajajo številna vprašanja. Prvi del prispevka obravnava vprašanje, do kod sploh segajo meje upravičenega kazenskopravnega odzivanja države v primeru odločitev poslovodstva, ki gospodarski družbi ne povzročijo nobene škode, storilec ali tretje osebe pa pridobijo (premoženjsko) korist. Gre pravzaprav za (ustavnopravno) vprašanje, do kod sega svobodna gospodarska pobuda in kje se začenja upravičen interes države v smislu kazenskopravne represije. Pri tem je treba upoštevati predvsem okoliščino, ali je družbi z ravnanjem poslovodstva nastala škoda ali ne, zgolj nastala korist pa državnega posega z instrumenti kazenskega prava ne more upravičiti, saj interesi lastnikov s tem niso bili prizadeti. Drugi del prispevka pa obravnava ustavnopravno problematično ravnanje tožilcev in sodišč v teh kazenskih postopkih, saj se kot vsebina te (blanketne) inkriminacije pogosto navaja kršitev načela vestnega in poštenega gospodarstvenika po prvem odstavku 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta določba ZGD-1 namreč vsebuje zgolj načelo, ne pa tudi konkretnega pravila, kar je sporno z vidika načela zakonitosti v kazenskem (materialnem) pravu. Zato zgolj sklicevanje na omenjeni člen ZGD-1 v konkretnih obtožbah in sodbah ne more zadostiti ustavnopravnim zahtevam v smislu lex certa.


Več...

Vprašanje zakonite uporabe termovizijske naprave v kazenskem postopku

Proaktivno odzivanje na kriminaliteto danes povezujemo z uporabo napredne tehnologije, ki organom pregona omogoča učinkovito spremljanje in preprečevanje kriminalnih aktivnosti ter pridobivanje dokazov v prid kazenski obtožbi. Tako vnaprejšnje preiskovanje kaznivih ravnanj je večinoma usmerjeno zoper posameznike, ki naj bi pridobivali ter preprodajali prepovedane substance, med katerimi je na prvem mestu po priljubljenosti na tržišču še vedno konoplja z visoko vsebnostjo tetrahidrokanabinola (THC) in njene različice. Prav v zvezi z njenim gojenjem pa se na bojnih poljih zasebnosti odpira problematika zakonitosti uporabe termovizijske naprave, ki prek vsebine podatkov, pridobljenih z njeno uporabo, policistom v predkazenskem postopku da indic, da v opazovanih prostorih prihaja do ilegalne proizvodnje te (za zdaj še) prepovedane substance.

Več...

Vloga sodnih svetov za zagotovitev učinkovitega sodnega sistema

Avtorja prispevka se osredotočata na vlogo, ki jo imajo sodni sveti za učinkovit sistem sodstva v državah članicah EU. Njihova vloga je večinoma odvisna od pristojnosti, ki jih uživajo. Te praviloma vsebujejo eno od oblik sodelovanja v postopku izvolitve sodnikov in predsednikov sodišč, oceno njihovega dela, njihovo napredovanje, premestitev, sodelovanje v uvedenih disciplinskih postopkih zoper njih in v primeru njihove razrešitve. Te pristojnosti se med sodnimi sveti držav članic EU pomembno razlikujejo. Eden od vzrokov za tako stanje je njihova sestava, ki je v vsaki državi članici EU drugačna in je ena od vsebin, ki jim je namenjena pozornost v prispevku. Poleg sestave in pristojnosti sodnih svetov (ki neposredno ali posredno vplivajo na delovanje sodišč) je pozornost namenjena tudi delovanju sodnega sveta. To je odvisno od trajanja mandata članov, možnosti njihove ponovne izvolitve, narave funkcije članov, kvoruma in potrebne večine za sprejem odločitev.

Več...

Volitve prek interneta kot izziv prihodnosti v primerjavi s tradicionalnim voliščem

Na različne načine in oblike ljudskega glasovanja pri izbiri posameznikov skozi čas je vplivala predvsem družbenoekonomska in tehnološka razvitost posameznega obdobja. Bolj kot je družba razvojno napredovala, bolj so se razvoju prilagajali tudi načini glasovanja, ki so prinesli tudi več težav in zapletov pri njihovi uporabi. Zaradi nekaterih načinov glasovanja, ki so v zadnjem času uvedeni v volilne sisteme, tradicionalno volišče ni več temeljni pogoj za izvrševanje in uresničevanje volilne pravice. Vse več volivcev, predvsem pri predčasnem glasovanju, namreč voli tako, da na volišče sploh ne pride in voli z oddajo glasovnice po pošti. Nekatere države so poštno glasovanje uvedle celo kot glavni način glasovanja na volitvah in referendumih, oddaja glasu na volišču pa je postala zgolj izredna možnost glasovanja. V dobi pospešenega tehnološkega razvoja, predvsem informacijsko-komunikacijske tehnologije, se v številnih državah vse bolj postavlja vprašanje uvedbe internetnega glasovanja ter drugih oblik oddaljene oddaje glasov volivcev, ki ne pogojujejo obiska tradicionalnega volišča na volilni dan. Zaradi uporabe teh tehnologij kot pripomočkov pri volilnih opravilih in glasovanju pa tudi uresničevanje volilne pravice na volišču dobiva drugačno varnostno vsebino in obliko, ki vplivata tudi na njuno pravno ureditev. Izziv ni več posamičen, temveč postaja tehnološko sistemski in ustavnopravni. Zaradi »okužene« elektronske volilne naprave je namreč mogoče pod vprašaj postaviti veljavnost vseh oddanih glasov na taki napravi ali celo vseh na volišču, pri internetnih volitvah pa celo celotnih volitev, če gre za prevladujoči način glasovanja.


Več...

Številka 5-6/2017

Mreža sestavin sodniškega poklica

Avtor v prispevku kritično obravnava vprašanje usposabljanja za sodniški in druge pravosodne poklice. Usposabljanje je namreč, po njegovem mnenju, že od priprav na pravniški državni izpit neprilagojeno značilnostim in zahtevam posameznega pravosodnega profila, zato se zavzema za njegovo reformo. Med značilnostmi sodniškega poklica avtor poudari sposobnost samoomejevanja pri nastopanju v javnosti, še zlasti pri javnem komentiranju sodnih odločitev. Te odločitve so lahko zmotne, nepravilne ali nezakonite, kar odpira vprašanje, če in kdaj se je treba v takih primerih prizadetim opravičiti. Možne so različne situacije, v katerih se taki zdrsi pri izvajanju sodne funkcije dogodijo, kar pomeni, da jih glede pričakovanega opravičila ni mogoče enačiti.


Več...

Ustavnopravni vidik neodvisnosti sodstva

Sodstvo je neodvisno toliko, kolikor je neodvisen vsak posamezni sodnik. Zato je tako pomembno, kako ustava in zakoni urejajo njegov položaj. Zaradi krepitve neodvisnosti sodstva bi bilo treba uveljaviti spremembe ustave in zakonov glede načina imenovanja sodnikov in predsednikov sodišč, vključno s predsednikom vrhovnega sodišča, ter pristojnosti sodnega sveta. Ni dovolj le deklarirati neodvisnosti sodstva, temveč jo je treba vsak dan tudi uveljavljati. Zato je enako pomembno, da se neodvisnost sodnika tudi dejansko spoštuje. Predstavniki zakonodajne in izvršilne veje oblasti morajo spoštovati neodvisnost sodstva, ker je to njihova ustavna dolžnost. Sodstvo in vsak sodnik pa se morajo na drugi strani zavedati, da neodvisnosti in z njo povezana samostojnosti prinašata odgovornost.

Več...

Sovražni govor in svoboda izražanja

Kljub velikemu pomenu, ki ga ima svoboda izražanja v demokratični družbi, je izvrševanje te pravice pod določenimi pogoji dopustno omejiti, med drugim tudi v primerih sovražnega govora. Pri opredelitvi pojma sovražnega govora se avtorica sklicuje na mednarodne akte, ki prepovedujejo vse oblike diskriminacije ter razširjanje, spodbujanje in opravičevanje rasnega, etničnega in verskega sovraštva, ter na prakso ESČP, ki pod pojmom sovražnega govora razume vse oblike izražanja sovraštva in nestrpnosti. Avtorica nato analizira prakso ESČP, ki sovražni govor obravnava bodisi kot zlorabo svobode izražanja ali pa na podlagi načela sorazmernosti išče ustrezno ravnotežje med svobodo izražanja in pravicami drugih. Avtorica je kritična do slovenske pravne ureditve, ki sovražni govor obravnava kot kaznivo dejanje oziroma prekršek zoper javni red in mir, ter do sodne prakse, ki posamezniku, ki je pripadnik skupine, na katero se nanaša sovražni govor, ne priznava zahtevkov po civilnem pravu.

Več...

Zakonska ureditev financiranja javnih regulatornih agencij v luči ustavnih izhodišč

Avtorica v prispevku povzema ustavna načela za urejanje financiranja nalog države in zakonsko ureditev financiranja javnih regulatornih agencij. Na primeru financiranja Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke kot največje regulatorne javne agencije v Sloveniji ugotavlja, ali spoštovanje načela zakonitosti pri predpisovanju javnih dajatev vpliva na učinkovitost in gospodarnost delovanja javnih regulatornih agencij. Pri tem uporabi tri merila: prvič, ali so merila za določitev višine namenskih javnih dajatev določena v zakonu; drugič, ali je obseg dejavnosti JAZMP, ki se financira z javnimi namenskimi dajatvami, določen v zakonu in tretjič, ali je nadzor nad določanjem javnih namenskih dajatev JAZMP določen v zakonu.


Več...

Horizontalno sodelovanje (doktrina Hamburg) kot omejitev uporabe pravil o javnem naročanju ter podeljevanju koncesijskih pogodb z vidika prava EU in nacionalnega prava

Pravo EU ureja dve skupini situacij, ko je sklepanje pogodb med javnimi naročniki, za katerega bi bilo treba sicer praviloma izpeljati ustrezen postopek javnega naročanja, izvzeto iz okvira danih pravil. Poleg in-house razmerij v skladu s strani Sodišča EU izoblikovane doktrine Hamburg je taka situacija tudi horizontalno sodelovanje, ki so ga v letu 2014 v četrtem odstavku 12. člena, 17. členu oziroma 28. členu zajele tudi Direktiva o javnem naročanju, Direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb in Direktiva o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev. Tudi ker so bile te direktive pri »povzemanju« sodne prakse Sodišča EU ob njenemu inkorporiranju v besedilo (le enega) odstavka člena precej jedrnate, je treba njihove določbe razlagati v luči zadevnih odločb Sodišča EU, čemur je namenjen ta članek. Besedilo Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki se nanaša na horizontalno sodelovanje, se nekoliko razlikuje od omenjenih direktiv, zato je treba posebno pozornost nameniti tudi vprašanju skladnosti nacionalnega prava s pravom EU. ZJN-3 to namreč s svojo predmetno dodatno določbo v njenem bistvu zanika, saj z njo določa preverjanje trga – za katerega si tudi sicer ni mogoče predstavljati, kako bi se lahko v praksi izvajalo. V dveh ozirih, in sicer glede oženja kroga sodelujočih subjektov in prek izpuščanja pogoja njihove maksimalne tržne dejavnosti pa glede tega odstopa tudi predlagana ureditev Zakona o podeljevanju koncesij, glede česar bi lahko morebiti ugotovili tudi nasprotovanje ciljem Direktive 2014/23/EU.


Več...

Varstvo pravnih oseb kot nosilcev človekovih pravic v Nemčiji, Švici in Združenih državah Amerike

Avtor predstavlja knjigo Mirjam Baldegger, v kateri ta obravnava varstvo človekovih pravic pravnih oseb v različnih državah (Menschenrechtsschutz für juristische Personen in Deutschland, der Schweiz und den Vereinigten Staaten, Begründungsmodelle der korporativen Menschenrechtsträgerschaft. Duncker & Humblot GmbH, Berlin, 2017, 841 strani). Predstavljeno delo celovito obravnava tematiko učinkovanja ustavnih pravic za pravne osebe. Avtorica primerja ustavne sisteme Nemčije, Švice in Združenih držav Amerike glede obravnavanja pravnih oseb kot nosilcev človekovih pravic. V obsežnem delu primerja sodno prakso najvišjih sodišč primerjanih držav ter ugotavlja, katere so tiste človekove pravice, ki pridejo v poštev tudi za pravne osebe, katere pa ne. Avtorica posebno pozornost namenja primerom, ko ima pravna oseba tesno zvezo z državo. Tedaj je pravna oseba bolj v vlogi naslovnika kot nosilca ustavne pravice. Avtorica posebej obravnava pomen zveze med posameznikom in pravno osebo za varstvo človekovih pravic.


Več...

Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju

Monografija Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju je posvečena 70-letnici profesorja dr. Cirila Ribičiča. Gre za zbirko devetnajstih strokovnih in znanstvenih besedil z ustavnopravnega področja, ki so jih zgolj za to priložnost pripravili ugledni tuji in domači strokovnjaki ter strokovnjakinje. Uvod v monografijo predstavljajo tri krajša pisma slavljencu, v katerih njihovi avtorji razmišljajo o nekaterih pomembnih ustavnopravnih temah, ki so zaznamovale nedavno preteklost, ter izzivih mednarodnega ustavnega prava v prihodnje. Osrednji del zbornika je sestavljen iz treh delov. V prvem delu avtorji obravnavajo različne probleme državne ureditve, političnega sistema in volitev. Drugi del zbornika je namenjen prispevkom, ki prevprašujejo nekatere najpomembnejše aktualne probleme v Sloveniji in širšem okolju s področja človekovih pravic in ustavne demokracije. V tretjem, zadnjem delu monografije so prispevki, ki analizirajo vlogo ustavnega sodstva v kontekstu sodobne ustavne demokracije, ki presega okvirje državnega prava in je pomembno odvisno od naddržavnih sodnih instanc. 


Več...


Revija Pravnik


Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 42 03 113 | Faks: 01/ 42 03 115 | GSM: 031/859 975 | E-pošta: pravnik@revija-pravnik.si

2010 Pravnik, vse pravice pridržane Pravila uporabe Pravno obvestilo