Zakonski znak zavestno: o poroznosti ločnice med subjektivno platjo biti kaznivega dejanja in krivdo
V prispevku je obravnavano vprašanje pomena zakonskega znaka zavestno oziroma vedoma, ko ga zakonodajalec uporabi v posebnem delu kazenskega zakonika. Ob tem se po začetnem premisleku o morebitni redundantnosti pojma kot rdeča nit razprave kaže vprašanje, ali se zakonski znak zavestno nanaša na objektivno-subjektivni kompleks biti kaznivega dejanja na eni ali celo na krivdo kot grajo storilčevega vedenja na drugi strani.
Več...