Avtor obravnava raziskovalno vprašanje, in sicer ali uresničevanje sodb ESČP v Sloveniji ne sme biti omejeno zgolj na konkretno (inter partes) izvrševanje dokončnih sodb ESČP, s katerimi je bila država obsojena, in ki poteka pod nadzorom Odbora ministrov, temveč mora pomeniti prek načela res interpre- tata širši zavezujoči pravni pristop, ki je namenjen zagotovitvi spoštovanja člo- vekovih pravic tudi posameznikom v drugih podobnih primerih v postopkih pred slovenskimi organi. Avtor ugotavlja, da je obveznost upoštevanja razlage človekovih pravic iz EKČP, ki jo poda skozi svojo celotno sodno prakso ESČP, v Sloveniji za vse državne organe pravno zavezujoča. Ta obveznost pa je ute- meljena tako na določbah EKČP in sodni praksi ESČP kot tudi na določbah Ustave Republike Slovenije in ustavnosodni praksi Ustavnega sodišča.

Ključne besede: res interpretata, uresničevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, sodna veja oblasti, Ustava Republike Slovenije, exceptio ille- galis, ustavno načelo največjega varstva človekovih pravic, EKČP.

Članek obravnava sodobne izzive mednarodnega vesoljskega prava, ki so po- sledica povečanega obsega vesoljskih aktivnosti, ohlapne formulacije členov mednarodnih pogodb o vesolju, naraščajoče kompleksnosti pravnih poslov v zvezi z vesoljskimi dejavnostmi in vsesplošnega tehnološkega napredka. Čeda- lje opaznejše so težnje po komercializaciji vesolja (na primer satelitska naviga- cija, satelitska telekomunikacija, komercialni poleti v vesolje, rudarjenje na ne- besnih telesih, vesoljski turizem). V povezavi z rudarjenjem se pokaže nujnost pravnega urejanja vprašanja dopustnosti rudarjenja in prisvajanja vesoljskih naravnih virov, v povezavi s statusom rudnin, izkopanih na nebesnih telesih, in lastništvom ter nadzorom nad stalnimi postajami na nebesnih telesih, ki bi te komercialne aktivnosti omogočale. Članek ponuja tudi mednarodnoprav- no oceno pravnih poslov, ki se po javnosti dostopnih podatkih sklepajo med nekaterimi državami glede prenosa lastninske pravice nad vesoljskimi objekti, ki so že v vesolju ter obravnava pravne dileme glede vojaške uporabe vesolja, problematike hierarhije odnosov med astronavti ter nedoločnosti pravnega standarda škodljivega onesnaženja vesolja v kontekstu mednarodnopravne prepovedi onesnaževanja okolja. Opredeli se tudi do osnutka prvega sloven- skega Zakona o nadzoru vesoljskih dejavnosti.

Ključne besede: mednarodno vesoljsko pravo, vesolje, rudarjenje v vesolju, komercializacija vesolja, vesoljski objekt, lastnina v vesolju, odškodninska od- govornost v vesolju, vojaška uporaba vesolja, astronavti, onesnaževanje veso- lja, Zakon o nadzoru vesoljskih dejavnosti.

Ekipa pravne fakultete v Ljubljani se je tudi v 2021 udeležila prestižnega med- narodnega tekmovanja na področju poznavanja prava Evropske unije (Europe- an Law Moot Court). Tekmovanje, ki poteka v angleškem in francoskem jeziku, je bilo zaradi ukrepov za preprečitev pandemije organizirano prek platforme Zoom. Obravnavalo je kompleksno problematiko konkurenčnega prava glede proizvodnje cepiv proti virusu, ki je v EU in po svetu povzročil pandemijo, ter se v drugem delu dotaknilo tudi nekaterih perečih vprašanj azilnega prava. Teme, ki jih je primer odpiral, niso bile zanimive le za študente prava, temveč so širšega družbenega pomena. Ekipa Pravne fakultete se je na tekmovanju odlično odrezala in v kategoriji generalnega pravobranilca dosegla 3. do 4. me- sto, v kategoriji strank pa 5. do 8. mesto.

Ključne besede: ELMC, pravo Evropske unije, konkurenčno pravo, azilno pra- vo, mednarodno tekmovanje, študenti.

Prispevek je prikaz knjige Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) z novelo ZZK-1E, Razširjena uvodna pojasnila avtorjev dr. Nine Plavšak in prof. dr. Renata Vren- čurja. Avtorja sistematično pojasnita spremembe dosedanjih pravil ZZK-1, ki so bile uveljavljene z novelo ZZK-1E. Delo poleg strokovnosti odlikuje izredna sistematičnost in natančnost prikaza obravnavane tematike. Zelo pregleden in praktičen je že prvi razdelek, v katerem avtorja vse spremembe, ki jih je pri- nesla novela ZZK-1E, razvrstita po institutih, na katere se nanašajo. Sledi she- matski prikaz sprememb v pregledni tabeli, ki bralcu omogoča, da lahko hitro ugotovi, kateri členi novele spreminjajo dosedanja pravila ZZK-1, in ga usmeri na razdelek v knjigi, ki vsebinsko obravnavana posamezno spremembo.

Ključne besede: stvarno pravo, Zakon o zemljiški knjigi, uvodna pojasnila.

Zasl. prof. dr. Ljubo Bavcon (1924–2021) je močno zaznamoval naš čas kot univerzitetni učitelj, doma in v tujini priznan raziskovalec, angažiran javni in- telektualec, ki se je samostojno in izvirno odzival na svoj čas in razmere v njem. Odšel je človek, ki se je vselej zavzemal za spoštovanje človekovih pravic, vnesel pojem in pomen teh pravic v slovenski pravni in širši družbeni prostor ter bi- stveno pripomogel k njegovemu uveljavljanju. Bil je odločen nasprotnik smrtne kazni in se je o tem javno izjavil že pred 50 leti. Nedvomno je pretežno njegova zasluga, da v Sloveniji po letu 1957 ni bila izvršena nobena smrtna obsodba.

Ključne besede: nekrolog, Ljubo Bavcon, kazensko pravo, kriminologija, smrtna kazen.

Razprava ponuja novo razumevanje vladavine prava, s katerim avtor nadgra- juje svoje prejšnje poglede in kritizira nekatere alternativne poglede. Osredinja se na cilj vladavine prava, ki je izogibanje samovoljnosti oblasti, in na njeno razmerje do bistvenih dejavnosti, ki jih mora oblast izvrševati. Vladavina pra- va zahteva, da oblastna dejanja izkazujejo namen varovanja in spodbujanja interesov vladanih. Kot taka je skoraj nujni pogoj za to, da je pravo sposobno uresničiti druge moralne zahteve, ter olajšuje usklajevanje in sodelovanje zno- traj pravnega sistema in na mednarodni ravni.

Ključne besede: vladavina prava, vrlina prava, samovoljnost oblasti, diskreci- ja, oblast kot skrbnik.

Le redkokatera panoga razpolaga, proizvede in analizira tako količino vsebin- sko raznovrstnih podatkov kot pravo. V zadnjem desetletju smo priča pospeše- ni digitalizaciji različnih pravnih virov. Digitalizacija ni le omogočila in skraj- šala dostopnega časa do pravno pomembnih informacij, temveč je razširila tudi krog njenih uporabnikov. Omogočila je pospešen razvoj interdisciplinarne panoge, imenovane pravna analitika. Pravna analitika je znanstvena veda, ki proučuje značilnosti v podatkih, povezave med podatki in njihove vzorce v raz- ličnih pravnih virih. Ukvarja se s specifično naravo podatkov v pravu in pro- učuje metode njihove analize. Pravna analitika je tesno povezana s področjem računalništva in informatike na eni strani ter teorijo pravne argumentacije na drugi. Opisano podatkovno modeliranje, kjer s pomočjo računalniške analize povezav v množici pravnih podatkov odkrivamo zakonitosti z namenom reši- tve v sistemu neznanih primerov, imenujemo strojno učenje. Namen različnih metod računalniško podprte podatkovne analize je pridobivanje strukturira- nih informacij, potrebnih bodisi za nadaljnjo uporabo bodisi za končno rešitev posameznega pravnega problema. Cilj obdelave podatkov je lahko vsebinska rešitev pravnega problema (na primer napovedovanje izida sodnega postopka), lahko pa tudi poenostavitev različnih pravnih postopkov (na primer pridobitev elektronskega zemljiškoknjižnega izpiska na portalu e-Sodstvo). Kljub temu vsaka obdelava podatkov še ne pomeni strojnega učenja.

Ključne besede: pravna analitika, podatkovna analiza, strojno učenje, modeli strojnega učenja, pravo.

Sveti Koran je natančno in kategorično določil pravice muslimanske ženske in ne pušča prostora za špekulacije ali napačne interpretacije. Za muslimana, ki sledi svoji veri, Koran in omenjeni izreki (hadith) določajo model, ki ga je Bog izbral za ljudi, in to se ne spreminja. Resnica je torej daleč od vse te propagande proti muslimanom. Islam je tisto, kar pravi Koran, da je. Sveti Koran je bil ra- zodet preroku Mohamedu v času, ko je arabski svet zašel in je bila nemorala zelo razširjena med arabskimi narodi. Ko ženskam niso priznavali pravic in so novorojence ženskega spola žive pokopavali, je Mohamed prišel s kodeksom, ki je žensko emancipiral kot še nikoli, njen status pa je povzdignil tako visoko, da leži raj pred njenimi nogami. Sveti Koran in izreki plemenitega preroka so dali ženskam nešteto pravic, ki zagotavljajo zaščito njihovega družinskega in javnega življenja.

Ključne besede: Koran, Mohamed, ženske, ženska, pravice, Prerokovi izreki.

Ekipa Pravne fakultete Univerze v Ljubljani se je v tudi študijskem letu 2020/2021 udeležila frankofonskega tekmovanja s področja poznavanja prava človekovih pravic, kot jih zagotavlja Evropska konvenciji o varstvu človekovih pravic, Concours Européen des Droits de l’Homme René Cassin. Osrednja tema letošnjega tekmovalnega primera, ki je temeljil na resničnih dogodkih, so bile otrokove pravice. Hkrati je primer odpiral tudi druge zanimive teme s podro- čja Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, med katerimi je treba poudariti vprašanje časovne veljavnosti EKČP in vprašanje narave zastaralnih rokov v kazenskem pravu. Na tekmovanju, ki poteka izključno v francoskem jeziku, je ekipa Pravne fakultete v vlogi zastopnika pritožnika v konkurenci več kot 80 (pretežno francoskih) ekip osvojila 14. mesto.

Ključne besede: Concours Européen des Droits de l’Homme René Cassin, pravo človekovih pravic, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, pravice otrok, časovna veljavnost EKČP, zastaralni roki, tekmovanje.

Pred nami je tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja monografije Zavaro- valno pravo, ki je leta 2000 izšla izpod peresa profesorja Marka Pavlihe. Pod drugo izdajo iz leta 2007 sta se podpisala Marko Pavliha in Sergej Simoniti, pri tokratni, tretji izdaji pa so avtorji Marko Pavliha, Jernej Veberič, Dejan Srše in Milan Gobec. Delo je celovito, z zavarovalnim pravom se spoprijema z vidikov različnih pravnih panog (statusnega, obligacijskega in mednarodnega zaseb- nega prava), opozarja pa tudi na aktualno vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. K vrednosti knjige prispevata bogat seznam literature in stvarno kazalo, pomembno pa je tudi to, da je pregledna, aktualna in, kar danes ni nepomemb- no, da je pisana v lepem jeziku.

Ključne besede: zavarovalno pravo, statusno zavarovalno pravo, pogodbeno zavarovalno pravo, obvezno zavarovanje, pomorsko zavarovanje, pozavarovanje.

Avtor v besedilu, ki je zapis njegovega govora ob dnevu ustavnosti 16. decem- bra 2021 na Ustavnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani, pojasni, kako je prišlo do tega, da v slovenski ustavi nastopa vest. Človek kot oseba, kot nosilec svojega osebnega dostojanstva, ni podrejen niti Državi niti Cerkvi. Razen svoji vesti izvorno nismo zavezani ničemur drugemu. Šele na ravni medsebojnih odnosov oziroma odnosov s skupnostjo, formuliranih na državni ravni z usta- vo, človeka vežejo (etične) vrednote in pravne (norme). V »pisateljski ustavi« iz leta 1988 je avtor v preambulo vpisal svetost življenja, človekovo dostojan- stvo, temeljne človekove pravice in državljanske svoboščine; v njej je govor tudi o svobodi in ugovoru vesti, ni pa prisege pri (svoji) vesti. Tako je (bilo) tudi v »Demosovi ustavi« marca 1990. »Podvinska ustava« iz avgust 1990 pa v svojem 100. členu že vsebuje prisego predsednika republike in z njo besedilo o vesti, ki ga je avtor uveljavil skozi soočenja z drugimi člani delovne skupine, torej: »da bom vselej delal po svoji vesti«. V veljavni Ustavi Republike Slovenije je ta prisega v 104. členu.

Ključne besede: vest, zaprisega, Rimskokatoliška cerkev, ustava, Demos, dr- žava, Slovenija.

Čeprav slovenska normativna ureditev upravnih pogodb ne pozna, se je ta in- stitut pojavil tudi pri nas, sprva v teoretičnih razpravah, nato pa še v sodni pra- ksi, ki se pri identifikaciji upravnih pogodb opira na pravno teorijo, ta pa iz- haja iz francoske ureditve upravnih pogodb. V slovenskem pravnem redu tako obstajajo številne pogodbe, pri katerih lahko prepoznamo elemente upravnih pogodb, vendar se zaradi odsotnosti posebne javnopravne regulacije takih po- godb ali njihove pomanjkljive regulacije zanje uporabljajo pravila obligacijske- ga prava. Ta pravila pa niso prilagojena posebnostim takih pogodbenih razme- rij, saj ne upoštevajo dejstva, da pri upravnih pogodbah javnopravni subjekt ne nastopa le kot pogodbena stranka, temveč predvsem kot oblast. Avtorica zato zagovarja stališče, da bi morali tudi pri nas institut upravnih pogodb urediti na normativni ravni.

Ključne besede: pogodbe uprave, upravne pogodbe, razlikovanje med upravnimi pogodbami in drugimi pogodbami uprave, poseben javnopravni režim, nadomeščanje upravnih aktov z upravno pogodbo.

Preplet učenih pravnih tradicij rimskega in kanonskega prava v srednjeveški Evropi se označuje kot oboje pravo (ius utrumque). Srednjeveško kanonsko pravo je bilo univerzalno pravo, zraslo iz cerkvenopravnih in rimskopravnih virov, ki je bilo v svojem bistvu delo sholastične cerkvenopravne znanosti (ka- nonistike) in papeške zakonodaje. Prispevek oriše tristoletno nastajanje in vsebino zbirk kanonskega prava v klasični dobi kanonistike med 12. in 14. stoletjem. Obdobje zaznamuje zasebna zbirka, znana kot Gracijanov Dekret (1140), najobsežnejša srednjeveška uradna kodifikacija Liber Extra (1234) ter njeni dodatki Liber Sextus (1298), Klementine (1317) in Ekstravagance. Po- slanstvo papeške zakonodaje je bilo nadgradnja rimskega prava v luči evan- gelijskih zapovedi in teološkega nauka. Srednjeveška pravotvorna dejavnost rimske Cerkve, ki je spominjala na vlogo rimskega pretorja, je bistveno pripo- mogla k recepciji rimskopravnega izročila v družbi, prepojeni z vrednotami krščanske morale.

Ključne besede: kanonsko pravo, rimsko pravo, recepcija rimskega prava, Katoliška cerkev, kodifikacija, Zakonik cerkvenega prava, krščanstvo, srednji vek.

Le redki so pravniki, katerih slava prebije zaprte pravniške kroge in jih spreme- ni v ikone, ki v družbi uživajo domala zvezdniški status. Ruth Bader Ginsburg je bila ena od teh izjem. Profesorica, odvetnica in sodnica je pomemben del svoje kariere posvetila opozarjanju na umetno ustvarjene ideološke in spolne delitve in tako pripomogla k pravičnejši pravni ureditvi in družbi. Avtorici orišeta njeno življenjsko in poklicno pot, ki jo je prehodila kot profesorica in odvetnica, pozneje pa sodnica zveznega pritožbenega sodišča in Vrhovnega sodišča ZDA.

Ključne besede: Ruth Bader Ginsburg, Vrhovno sodišče ZDA, načelo enakosti, spolna diskriminacija.

Ob 100. obletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je bila organizirana slavnostna akademija PF, ki je potekala 27. maja 2021 v Gallusovi dvorani Can- karjevega doma v Ljubljani. Vodja programskega in organizacijskega odbora slavnostne akademije je bila prof. dr. Katja Škrubej. S slavnostno akademijo je bila sklenjena serija dogodkov v počastitev stoletnice, ki se je začela že oktobra 2018 z odkritjem obeležja v glavni fakultetni avli v spomin na oblikovanje prve slovenske vlade, Narodne vlade SHS v Ljubljani. Isti dan je Mednarodni forum PF pod vodstvom profesorja dr. Janeza Kranjca organiziral okroglo mizo Iz- zivi in perspektive najvišjih evropskih sodišč, ki sta se je udeležila predsednik Sodišča Evropske unije profesor Koen Lenaerts in predsednik Evropskega so- dišča za človekove pravice profesor Robert Spano. Vodila pa sta jo londonska odvetnica Shaheed Fatima QC in profesor na NYU Joseph H. H. Weiler. Okro- gla miza je potekala videokonferenčno.

Ključne besede: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, slavnostna akademija, Sodišče EU, Evropsko sodišče za človekove pravice.

Upokojeni vrhovni sodnik svetnik Anton Gašper Frantar (1948–2021) je bil vodja civilnega oddelka Vrhovnega sodišča Republike Slovenije od oktobra 2003 do upokojitve ob izteku leta 2018, predsednik Državne volilne komi- sije v letih od 1996 do 2019, dolgoletni glavni urednik najstarejše slovenske pravne revije Pravnik, član uredniškega odbora revije Pravna praksa, nekdanji podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in človek, katerega poklicno delo- vanje sta osmišljali pravičnost in sodniška etika. Je avtor številnih vrhunskih strokovnih stvaritev s področja civilnega prava, soavtor komentarjev Zakona o denacionalizaciji in Zakona o zemljiški knjigi, pomembno je pripomogel k nastajanju slovenske zakonodaje na področju civilnega prava in predaval ne le na strokovnih posvetih in seminarjih, temveč tudi kot gostujoči predavatelj na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter na Pravni fakulteti Univerze v Lju- bljani. Kot vodja civilnega oddelka Vrhovnega sodišča RS je pustil neizbrisen pečat s prizadevanjem za poenotenje civilnopravne sodne prakse kot garanta za predvidljivost sodnega odločanja ter posledično dviga ravni pravne varnosti in s tem zaupanja v sodstvo.

Ključne besede: nekrolog, in memoriam, Anton Gašper Frantar, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, civilno pravo, revija Pravnik.

Na svetu je veliko različnih institucij, ki izvajajo primerjavo univerz in v okvi- ru teh razvrstitev tudi razvrščanje po študijskih področjih. V glavnem se kot tri najbolj priznane in ugledne lestvice navajajo Quacquarelli Symonds (QS), Times Higher Education (THE) in Šanghajska lestvica (the Academic Ran- king of World Universities – ARWU). Visoko mesto na lestvicah je za univerze zelo pomembno. Še zlasti za tiste, ki ponujajo plačljive programe in med seboj tekmujejo za študente. Zato ne preseneča, da so na vrhu vseh lestvic večino- ma ameriške in angleške univerze. Visoka uvrstitev je znak odličnosti in ka- kovosti, ki ga univerze poudarjajo, in jo želijo nenehno izboljševati ter s tem privabiti domače in mednarodne študente. Na Timesovi lestvici razvrščanja pravnih študijev se ljubljanska univerza v letu 2022 uvršča na 69. mesto na svetu. Uvrstitev, ki je več kot odlična.

Ključne besede: Quacquarelli Symonds (QS), Times Higher Education (THE), Šanghajska lestvica, the Academic Ranking of World Universities, ARWU, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, kakovost, pravo, študij.

V prispevku so podana razmišljanja o nadaljnjih spremembah upravnega spo- ra zoper odločbe o posegu v okolje, ki so potrebne za zagotovitev skladnosti sodnega varstva z zahtevami Aarhuške konvencije. Iz prakse Obora in Sodišča EU izhaja, da je potrebna nadaljnja preobrazba razumevanja pravnega interesa posameznikov in nevladnih organizacij. Pri urejanju sodnega varstva zoper vse upravne odločbe slovenskega prava, ki (skupaj ali posamično) pomenijo soglasje EIA in druge odločitve iz 6. člena Konvencije dokaznega bremena o tem, da je kršitev postopkovnih določb vplivala na odločbo, ne sme nositi to- žnik. V teh postopkih pa je treba, kolikor še ni tako, vsaj za nevladne organi- zacije, opustiti tudi zahtevo predhodnega sodelovanja in omejenosti njihovega tožbenega upravičenja na navedbe in dokazila, podane že med upravnim po- stopkom. Ker pa opustitev prekluzije ruši vzpostavljeno ravnovesje procesnih institutov, avtorica poda tudi nekaj predlogov možnih sprememb, ki bi teh- tnico nagnile k večji učinkovitosti. Avtorica obravnava učinkovitost postopka pravnega varstva in opozarja, da bi bilo treba osebam, ki spadajo v kategori- jo članov zadevne javnosti (po kateremkoli od področnih predpisov), sodno varstvo zagotoviti zoper vse odločbe, ki skupaj tvorijo odločitev o posegu, in ugotavlja nekatere neskladnosti sodnega varstva glede odločitev predhodne presoje. Članek se sklene s premislekom o nujni uzakonitvi možnosti, da bi se z namenom odprave kršitve prava EU izjemoma naknadno izvedla opuščena (predhodna) presoja vplivov na okolje, s čimer bi se omogočila odprava kršitve prava EU.

Ključne besede: Aarhuška konvencija, upravni spor, odločba o posegu v okolje, prekluzija, zadevna javnost, okoljsko relevantno odločanje.

V prispevku avtorica obravnava oblike dela (pojem zaposlovanja uporablja tako za delovnopravne pogodbe kot tudi za civilnopravne pogodbe) v kmeti- jski dejavnosti. Ugotavlja, da je kmetijsko gospodarstvo, ki je organizirano kot pravna oseba, pretežna pravnoorganizacijska oblika zaposlovanja v kmetijski dejavnosti. Avtorica na kratko prikaže pravno ureditev zaposlovanja delavcev v kmetijstvu. Poleg delovnopravnih pogodb v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) so v kmetijski dejavnosti možne legalne oblike dela tudi na podlagi civilnopravnih pogodb predvsem v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (OZ). Novo obliko civilnopravne pogodbe pa je določil Zakon o kmetijstvu (ZKme-1). Gre za pogodbo o začasnem ali občasnem delu, ki jo avtorica kritično oceni z vidika njene pravne ureditve kot civilnopravne pogodbe in njene potrebnosti.

Ključne besede: kmetijsko gospodarstvo organizirano kot pravna oseba, oblike zaposlovanja, pogodba o začasnem ali občasnem delu.

Urednika dr. Erik Kerševan in prof. dr. Polonca Kovač sta z zbrano ekipo dru- gih avtorjev uspešno pripeljala do konca tudi tretji del velikega projekta Ko- mentarja Zakona o splošnem upravnem postopku. V tretji knjigi so avtorji posodobili in razširili komentar več členov splošnega in posebnega dela ZUP, pripravili tudi komentar dveh povsem novih členov (86.a in 306.a) ter vse spre- membe komentirali v luči sprejema oziroma sprememb številnih zakonskih in podzakonskih aktov v zadnjem obdobju. Gre za komentar zakona, ki si naziv

»komentar« tudi zasluži. Izčrpno se naslanja tako na sodno prakso kot tudi na stališča teorije glede te prakse. Pričujoče delo izvirno ter z ustrezno znanstve- no metodo in uporabo znanstvenega instrumentarija obravnava pomembno in kompleksno pravno problematiko.

Ključne besede: upravni postopek, Zakon o splošnem upravnem postopku, ZUP, vročanje, komentar.

Ustavno sodišče ni cilj, ampak sredstvo, ki ga moramo ustrezno razumeti, uporabljati in negovati. Ta apel po besedah predsednika Ustavnega sodišča Re- publike Slovenije v prvi vrsti velja za sodnike in druge sodne osebe Ustavnega sodišča, ki morajo svojo vlogo razumeti kot odgovornost, ne kot moč. Nasla- vlja pa tudi vse druge akterje pravnega reda: politični veji oblasti, da s svojim normativnim in proračunskim delovanjem ustvarjata ustrezne pogoje za delo Ustavnega sodišča; ter navsezadnje vsaj v določenem pogledu tudi vse predla- gatelje in pritožnike, ki se s svojimi vlogami obračajo na Ustavno sodišče.

Ključne besede: Ustavno sodišče, 30 let, pravni red, namen prava, delitev oblasti, varstvo človekovih pravic.

Avtorja prikažeta temeljne argumente in doktrinarni prispevek novih meril samoogrožanja in zavržnih motivov na presojo krivde pri (naj)zavržnejših ob- našanjih v cestnem prometu, ki jih je v svoji pravnomočni odločbi ustvarilo nemško Zvezno vrhovno sodišče (BGH). Na podlagi teh meril je potrebna ar- gumentacija krivde v eventualni naklep (dolus eventualis): v obnašanju samo- ogrožanja in prevzemanja tveganja prometne nesreče zase se odraža storilčevo sprijaznjenje, vzetje v račun prometne nesreče in smrti drugih udeležencev v prometu kot posledice njegovega ravnanja. Zavržni motivi, ki je zlasti zmaga na protipredpisno organizirani cestni dirki, pa so drugi pol zavržnosti, na pod- lagi katerih sklepamo, da je storilec ravnal z eventualnim naklepom do smrti. Avtorja v prispevku prikažeta tudi teoretske poglede na izpolnitev zakonskih znakov umora v eventualnem naklepu, ki je tako v Nemčiji kot tudi v Sloveni- ji možen. Dotakneva se tudi težnje proti konstruiranju instituta malomarno- stnega sostorilstva na primerih večosebnega sodelovanja pri protipredpisno organiziranih cestnih dirkah, ki vodijo v poškodbeno posledico pravnih do- brin. Narediva tudi kratki primerjalnopravni ekskurz v nemško glavno cestno- prometno kazensko zakonodajo in opozoriva na potencialne pomanjkljivosti slovenske ureditve tega prava.

Ključne besede: kazensko materialno pravo, krivda, eventualni naklep, umor, primerjalnopravna analiza, cestni promet, protipredpisno organizirane cestne dirke.

Avtorica prek treh raziskovalnih vprašanj obravnava transnacionalno pravo. V ta namen najprej predstavi proces tranzicije iz obdobja moderne v obdobje postmoderne, kar je osnova za obravnavo vseh vprašanj. Zatem odgovarja na prvo raziskovalno vprašanje: kaj pomeni transnacionalno pravo in ali sploh obstaja? Odgovor je podan prek opredelitve, delitve in opisa vseh značilnosti tega pojma. Sledi odgovor na drugo raziskovalno vprašanje: kako je transna- cionalno pravo vplivalo na preobrazbo države? Prek njega se članek osredinja na vpliv transnacionalnega prava na suverenost in demokracijo države, insti- tucionalno infrastrukturo držav, spoštovanje človekovih pravic, načelo pravne države ter legitimnost, legalnost, pravičnost, enotnost, skladnost in druge zna- čilnosti prava. V sklepnem delu avtorica odgovarja na tretje vprašanje: kako lahko postmoderna država omeji grožnje in izrabi priložnosti transnacional- nega prava? Avtorica kot rešitev predlaga prav spremembe v pravnem izobra- ževanju, ki bi omogočile boljši in obsežnejši študij transnacionalnega prava. Z novim znanjem bi tako države še naprej znale ohranjati svoje državne ureditve, pravne trende in vrednote, hkrati pa še izboljšale svoja šibka področja z ele- menti transnacionalnega prava.

Ključne besede: obdobje moderne, obdobje postmoderne, moderna država, postmoderna država, moderno pravo, transnacionalno pravo, pravna izobrazba.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) kot enega od ukrepov varstva avtorskih pravic določa tudi registracijo avtorskih del, ki je prostovoljna. Re- gistracija je plačljiv vpis in shramba izvirnika ali primerka avtorskega dela v javni register zavarovanih del. Z registracijo svojih avtorskih del lahko avtorji oziroma imetniki avtorskih pravic vzpostavijo tako imenovano izpodbojno dvojno domnevo, zaradi katere se šteje, dokler ni dokazano drugače, da gre pri njihovih registriranih delih za avtorsko delo in da avtorske pravice pripadajo registriranim imetnikom avtorskih pravic. V letu 2021 je bilo registriranih 73 avtorskih del, med katerimi so bili na primer računalniški programi, mobilne aplikacije, romani, fotografije, arhitekturni načrti in vzorci čipk. Kot imetniki avtorskih pravic so bile v približno enakem delu registrirane tako fizične ose- be, ki so bile večinoma avtorji, kot tudi pravne osebe, toda slednje zgolj kot imetnice avtorskih pravic.

Ključne besede: avtorske pravice, avtorsko delo, registracija, izpodbojna dvojna domneva, register avtorskih del, ukrep varstva, preventivno avtorskopravno varstvo, dokazno breme.