Temeljni problem pri zaposlovanju oseb na kmetiji izhaja iz neurejenosti statusnopravnega položaja kmetije. Kmetija je po 4. členu Zakona o kmetij- stvu (ZKme-1) opredeljena kot oblika kmetijskega gospodarstva, ki pa nima svoje pravne subjektivitete. Po ZKme-1 je kmetija opredeljena kot oblika kmetijskega gospodarstva, pri čemer pa ni dvoma, da gre za subjekt sui generis, saj ni pravna oseba. Avtorica obravnava vprašanje, ali ima lahko kmetija status delodajalca pri zaposlovanju oseb na kmetijah, in opredeli odprta vprašanja v zvezi z zaposlovanjem na kmetiji.

Ključne besede: zaposlovanje, delo na kmetiji, delodajalec, kmet, kmetija, kmetijska gospodarstva, statusnopravni vidik kmetije.

V prispevku avtorica obravnava oblike dela (pojem zaposlovanja uporablja tako za delovnopravne pogodbe kot tudi za civilnopravne pogodbe) v kmeti- jski dejavnosti. Ugotavlja, da je kmetijsko gospodarstvo, ki je organizirano kot pravna oseba, pretežna pravnoorganizacijska oblika zaposlovanja v kmetijski dejavnosti. Avtorica na kratko prikaže pravno ureditev zaposlovanja delavcev v kmetijstvu. Poleg delovnopravnih pogodb v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) so v kmetijski dejavnosti možne legalne oblike dela tudi na podlagi civilnopravnih pogodb predvsem v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (OZ). Novo obliko civilnopravne pogodbe pa je določil Zakon o kmetijstvu (ZKme-1). Gre za pogodbo o začasnem ali občasnem delu, ki jo avtorica kritično oceni z vidika njene pravne ureditve kot civilnopravne pogodbe in njene potrebnosti.

Ključne besede: kmetijsko gospodarstvo organizirano kot pravna oseba, oblike zaposlovanja, pogodba o začasnem ali občasnem delu.