Obravnava moških žrtev kaznivih dejanj družinskega nasilja je tako v slovenskem
kot tudi ameriškem pravnem redu predmet zakonodajnih norm, ki niso
diskriminatorne narave. Problematika diskriminacije moških kot žrtev nasilja,
ki ima temelj v zgodovinskem in družbenem dojemanju spola, pa je pri uresničevanju
področnih norm prisotna v obeh sistemih. Pri preprečevanju nasilja
v družini imajo pomembno vlogo ameriške in slovenske nevladne organizacije.
Statistično moški prijavljajo nasilje v družini redkeje, vendarle iz podatkov
raziskav izhaja, da so dolgotrajne telesne in psihološke posledice zaradi nasilja
zaznane tudi pri osebah moškega spola. V Sloveniji področje nasilja v družini
urejata predvsem Kazenski zakonik (KZ-1) in Zakon o preprečevanju nasilja
v družini (ZPND). V ameriški ureditvi je na zvezni ravni na področju nasilja
v družini pomemben Zakon o nasilju nad ženskami (Violence against Woman
Act – VAWA), na ravneh posameznih zveznih držav pa področje nasilja vsebinsko
urejajo različni drugi predpisi. Razprave o zakonodajnih smernicah ter
vsebine preventivnih in podpornih programov v boju proti nasilju v družini
so zaradi pogostosti prijav osredinjene na ženske. Programov, ki bi bili usmerjeni
izključno na žrtve družinskega nasilja moškega spola, v Sloveniji ter ZDA
ni veliko in se zato postavlja pomembno vprašanje, kako globalno spodbuditi
moške k pogostejšim prijavam nasilja.
Ključne besede: družinsko nasilje, moški žrtve nasilja, spolno nevtralna zakonodaja,
opolnomočenje moških, VAWA.