Preplet učenih pravnih tradicij rimskega in kanonskega prava v srednjeveški Evropi se označuje kot oboje pravo (ius utrumque). Srednjeveško kanonsko pravo je bilo univerzalno pravo, zraslo iz cerkvenopravnih in rimskopravnih virov, ki je bilo v svojem bistvu delo sholastične cerkvenopravne znanosti (ka- nonistike) in papeške zakonodaje. Prispevek oriše tristoletno nastajanje in vsebino zbirk kanonskega prava v klasični dobi kanonistike med 12. in 14. stoletjem. Obdobje zaznamuje zasebna zbirka, znana kot Gracijanov Dekret (1140), najobsežnejša srednjeveška uradna kodifikacija Liber Extra (1234) ter njeni dodatki Liber Sextus (1298), Klementine (1317) in Ekstravagance. Po- slanstvo papeške zakonodaje je bilo nadgradnja rimskega prava v luči evan- gelijskih zapovedi in teološkega nauka. Srednjeveška pravotvorna dejavnost rimske Cerkve, ki je spominjala na vlogo rimskega pretorja, je bistveno pripo- mogla k recepciji rimskopravnega izročila v družbi, prepojeni z vrednotami krščanske morale.

Ključne besede: kanonsko pravo, rimsko pravo, recepcija rimskega prava, Katoliška cerkev, kodifikacija, Zakonik cerkvenega prava, krščanstvo, srednji vek.

Ob 500. obletnici rojstva Martina Pegija (1523−1592), prvega znanega Kranj- ca, ki si je s svojim znanstvenim opusom priboril mednarodni sloves, je v preddverju knjižnice Pravne fakultete razstava njegovih del. Med razstavljeni- mi eksponati so izvirnik razprave o služnostih (1558), faksimile delnega pre- voda Justinijanovega kodeksa (1566), izvirnik Poskusov pravnih mnenj (1564) ter leta 1924 izdani faksimile Pegijeve astrološke Knjige o rojstnih urah (1570). Poleg tega je javnosti prvič predstavljena stilizirana podoba Martina Pegija, ki se je ohranila na njegovem nagrobniku v Salzburgu.

Ključne besede: Martin Pegius, pravnik, razstava del, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Ponatis razprave akademika prof. dr. Viktorja Korošca (1899−1985) z na- slovom Hethitica: Prispevek k razvoju hetitskega prava obravnava razvoj in nekatere osrednje problemske sklope pravne ureditve Hetitov, maloazijskega ljudstva, ki je bilo na vrhuncu svoje moči v 14. stoletjem pr. Kr. Spremna be- seda, ki jo je napisal prof. dr. Janez Kranjc, oriše Koroščev znanstveni opus, katerega pretežni del so razprave s področja pravne orientalistike. Čeprav je področje hetitologije v zadnjih šestdesetih letih napredovalo, ostajajo številna Koroščeva dognanja aktualna še danes, kar dokazujejo navedki njegovih del v razpravah in temeljnih prikazih hetitske pravne zgodovine.

Ključne besede: Hetiti, hetitologija, orientalska prava, Viktor Korošec, pravna zgodovina.