Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost v praksi ad hoc mednarodnih in hibridnih sodišč

Odnos držav do spolnega nasilja v okviru mednarodnega humanitarnega prava se je začel spreminjati v 20. stoletju. Najprej se je spolno nasilje začelo pojavljati v mednarodnih pogodbah o mednarodnem humanitarnem pravu, nato pa sta k razvoju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost zelo veliko prispevali Mednarodni sodišči za Ruando in nekdanjo Jugoslavijo. Pod njunim vplivom so uzakonili kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost kot izvršitvene oblike mednarodnih hudodelstev tudi v statutih drugih ad hoc mednarodnih in hibridnih sodišč in jih naprej razvijali v sodni praksi. Članek se ukvarja s pregledom določb o stvarni pristojnosti in o pravu, ki ga uporabljajo sodišča, še posebno pa s pregledom sodne prakse naslednjih ad hoc in hibridnih sodišč: Posebnega sodišča za Sierro Leone, Posebnega sodišča za huda kazniva dejanja v Vzhodnem Timorju, Hibridnega kazenskega sodišča na Kosovu in Posebnega sodišča za kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj po pravu Kambodže v času vladavine rdečih Kmerov. Ugotovimo lahko, da je glavni pomen te sodne prakse v tem, da je utrdila sodno prakso ICTY in ICTR ter s tem pripomogla h kodifikaciji Rimskega statuta.