Politična diskrecija v upravnem sporu

Prispevek obravnava dileme in vprašanja, ki nastajajo v zvezi z razlago pojma akta politične diskrecije, ki ga je prinesla nova zakonodaja o upravnem sporu. Avtor kritično obravnava izražena stališča predlagatelja zakona in pravne teorije, ki so utemeljevala potrebo po uzakonitvi omenjene nove kategorije javnopravnih posamičnih aktov. Opozori na potrebo po tem, da se poleg aktov politične diskrecije (ki niso upravni akti) upošteva tudi problematika posamičnih upravnih aktov, pri katerih ima uprava nenavadno širok manevrski prostor za odločanje (sugerirano je tudi njihovo poimenovanje: »politično-diskrecijski akti«). Za razlikovanje bo odločilno vprašanje prizadetosti pravnega položaja posameznika. Avtor se nato loti težavne naloge prepoznave aktov politične diskrecije v slovenskem pozitivnem pravu. Izkaže se, da je prave akte politične diskrecije verjetno mogoče najti predvsem pri imenovanjih in razrešitvah glede nekaterih tipično političnih funkcij znotraj izvršilne veje oblasti, pri pomilostitvah ter na zunanjepolitičnem in obrambnem področju. Avtor spomni na morebitno ustavno spornost ne dovolj determiniranega upravnega odločanja, zlasti z vidika spoštovanja načela zakonitosti, ter opozori na previdnost pri ugotavljanju obstoja politične diskrecije v konkretnih primerih. Pri tem ne pozabi navesti, da ima ta koncept vendarle tudi sam ustavno podlago, in sicer v načelu delitve oblasti.